10.05.2010 | NARAVA IN EKOLOGIJA

Ali še vedno kupujete vodo v plastenkah?

Izognimo se vodi iz plastenk!

Čeprav bi moral vsak dan človek spiti vsaj 2 l vode, se potreba po vodi v vročih dneh, ki so pred nami, še poveča. Preden gremo v vnovičen nakup ustekleničene vode je dobro vedeti …

Dolgo časa smo živeli v prepričanju, da je voda, ki jo kupimo v plastenkah praktično najboljša za nas, če odmislimo gorske izvirčke vode. Vendar se je po različnih raziskavah izkazalo, da je voda v plastenkah vse prej kot zdrava. Poleg tega, da se vanjo iz plastične embalaže izloča snov bisfenol A (BPA), ki povzroča kardiovaskularne bolezni, diabetes tipa 2 in nepravilne koncentracije jetrnih encimov, je v njej še veliko drugih škodljivih snovi. Zraven zdravstvenih težav pa voda v plastenkah povzroča tudi številne okoljske težave, vključno s procesom črpanja vode, ki pogosto motijo ekosistem, spiranje kemikalij iz plastenk in onesnaževanje s plastenkami.

Problem tiči v tem, da proizvodnja ustekleničene vode ni močno regulirana, kar vodi v nepreverjena vprašanja kakovosti vode. Pred kratkim je delovna skupina za okolje Environmental Working Group (EWG) v desetih velikih blagovnih znamkah ustekleničene vode, opravila varnostni test. Z laboratorijskimi preiskavami so pobliže pregledali vzorce desetih vod in v njih odkrili veliko škodljivih snovi, kot so različne dezinfekcijske stranske proizvode, številne bakterije, sledi umetnih gnojil (nitrat in amoniak), kemikalije, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastike, arzen,  pa tudi radioaktivni stroncij.

Tveganje za zdravje

Vsaka od teh onesnaževalcev predstavlja edinstveno tveganje za zdravje, vključno z rakom,  poleg tega pa lahko med nosečnostjo celo povzroči okvare človeškega ploda. Nekatere skupine ljudi, kot so starejši in dojenčki, so na takšna tveganja bolj dovzetni. Četudi nekateri trdijo, da so nekatere od naštetih škodljivih snovi v vodi prisotni v tako majhnih odmerkih, da ne morejo škoditi, je resnica drugačna. Z dosledno izpostavljenostjo vsaki posamezni škodljivi snovi, v kombiniranem vnosu teh kemikalij,  upravičuje potrebo po previdnosti.

Poleg tega dodaten dvom o zdravi vodi v plastenkah daje podatek o roku trajanja vode v plastenki (navadno leto ali pol leta dni). Da bi takšna voda ostala neoporečna tako dolgo časa, bi morala biti izjemno čista, ne pa da so na nalepki natisnjeni podatki o vsebnosti snovi, ki “ne dosegajo predpisanih kritičnih količin”. Škodljive snovi v še tako majhnih količinah lahko v daljšem časovnem obdobju vodo močno onesnažijo.

Nekateri menijo, da analize niso presenetljive, ker podjetja najverjetneje vodo polnijo kar iz vodovoda, zato  strokovnjaki pri delovni skupini za okolje EWG svetujejo, da si namesto drage vode omislite navaden ogljeni filter in tako enostavno pijete filtrirano vodo iz pipe, ki je bolj zdrava in okolju prijaznejša možnost. Poleg vsega pa je ustekleničena voda brez upravičenega razloga veliko dražja (kar 225-krat) kot voda, ki jo lahko dobimo iz domače pipe. Poleg zdravja in varčevanja pa imamo še en zelo velik razlog, da posežemo po plastenki vode.

Neprijetna resnica – zaradi pitja vode iz plastenk po nepotrebnem onesnažujemo…

…in obremenjujemo naše okolje. Na dan je namreč odvrženih okoli 40 milijonov plastenk. Poleg tega je izjemno problematična proizvodnja plastičnih steklenic, saj se za proizvodnjo plastenk porabi izredno veliko fosilne energije. Še najbolj pa okolje onesnažujejo steklenice iz polietilentereftalata (PET-embalaža). Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4 megadžulov energije. Sodček nafte pa v sebi hrani okrog 6.000 megadžulov energije, kar pomeni, da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk. Za ležje razumevanje -  z ispraznitvijo ene plastenke porabimo četr litra nafte.

Tudi cena vode je tista, ki »onesnažuje«. Večina stroška nakupa vode zapade na ustekleničenje, pakiranje, prevoz, marketing, maržo in zaslužek. Transportiranje ogromnih količin ustekleničene vode (milijarde ton) z vlaki, tovornjaki, letali in predvsem ladjami zahteva porabo velikih količin fosilnih goriv. Milijoni plastenk pa ob tem ostajajo v naravi, zavzemajo veliko prostora in počasi ter skoraj neopazno spuščajo strupene kemične dodatke (aditive), kakršni so na primer ftalati, v podtalnico, ob tem pa “zahtevajo” tisoč let za biorazkroj.

Kaj pa, če vseeno pijemo ustekleničeno vodo?

Vsekakor je uporabnost vode iz plastenke vse bolj vprašljiva. Vendar, če kljub temu pijete vodo iz plastenk upoštevajte vsaj naslednje nasvete:

  • Če ima čuden vonj ali vonj po plastiki (tudi najmanjši) je ne pijte!
  • Plastenk ne puščajte na soncu ali vročini! S tem se kemikalije v plastenki prenesejo na vodo.
  • Ne kupujte vode, ki je stala na policah v trgovini več kot šest mesecev (prah je slab znak)
  • Ne uporabljajte plastenk, ki niso narejene za večkratno uporabo, saj so gojišče bakterij, prav tako pa se s časoma začne plastika razgrajevati, s tem pa se v tekočini, ki je v plastenki sproščajo kemikalije.

Viri:

Dodaj komentar