21.11.2011 | NARAVA IN EKOLOGIJA

Semenska knjižnica

Samo v zadnjem stoletju smo z razvojem industrijskega, monokulturnega kmetovanja za globalni trg izgubili tri četrtine kulturnih rastlin. Ker sodobno kmetijstvo temelji na kvantiteti in ceni pridelkov, ne pa na kakovosti in pestrosti prehrane, danes pridelujemo 1250-krat manj rastlinskih vrst kot nekoč. Seme je postalo blago na trgu in s tem lastnina velikih korporacij, ki prek monopola ponudbe diktirajo, kaj pridelovati in s čim se prehranjevati. Stare, lokalno razvite rastlinske sorte so izbrisane iz semenskih katalogov.

sončnična semenaSemenska knjižnica, kot alternativni pristop k ohranjanju biotske pestrosti kulturnih rastlin, krepi lokalne skupnosti in vrača seme nazaj v roke ljudi in v naravo. Primeri dobrih praks, ki so že vrsto let razviti v svetu, predstavljajo okvir semenske knjižnice.

Osnovno poslanstvo semenske knjižnice je varovanje, ohranjanje in vzpodbujanje ponovne kultivacije starih sort (avtohtone, tradicionalne ali udomačene sorte kulturnih rastlin), namenjene za prehrano ljudi. V ospredje je postavljeno iskanje in zbiranje redkih ali ogroženih vrst in sort vrtnin, poljščin, sadnih rastlin in vinske trte, ki niso več dostopne preko komercialnih semenskih katalogov.

Semenska knjižnica kot mehanizem, je sestavljena iz dveh osnovnih elementov; ljudske rastlinske genske banke in mreže posameznikov, ki prevzamejo skrb za ohranjanje določene rastlinske vrste in/ali sorte. V prostorih semenske knjižnice se tako hranijo vzorci semena različnih rastlinskih vrst, ki so kadarkoli na voljo za izposojo vsakemu članu knjižnice. Seme preko varuhov semen potuje na polja in vrtove. Od tam se vrne nazaj v knjižnico ali nadaljuje svojo pot do drugega varuha.

Varuhi semen so vsi tisti posamezniki ali skupine ljudi, ki s kultivacijo starih ali redkih rastlinskih vrst in sort, prispevajo svoj delček v mozaik biotske pestrosti. S pridelovanjem, sušenjem, čiščenjem in hranjenjem semen izbrane rastlinske sorte, napajajo mrežo varuhov semen z rastlinskim razmnoževalnim materialom ter pridobljenim znanjem in izkušnjami. Pri tem so trajnostno naravnane kmetijske prakse del sistema pridelave semen.

Mreža varuhov semen, se neodvisno od semenske knjižnice, razpreda na podlagi spletne strani knjižnice. Le-ta predstavlja kažipot med tehnikami samostojnega pridobivanja semena, rastlinskim razmnoževalnim materialom, varuhi semen in še mnogo več. Semenska knjižnica kot mediator vzpodbuja nemoteno delovanje mreže in mesto na katerega se lahko varuhi obrnejo s svojimi vprašanji, predlogi in idejami.

Vizija semenske knjižnice je brezplačna izmenjava semen ali sadilnega materiala med svojimi člani. Sistem brezplačne blagovne menjave, krepi skupnost varuhov semen, ki s skupnimi močmi in v dobri veri ohranjajo pestrost kmetijskih rastlin. Vsak delček, ki ga posamezen varuh prispeva v bazen pestrosti starih slovenskih sort, neposredno vpliva na večjo izbiro in dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala celotni mreži varuhov semen.

semenaZdravo in kvalitetno seme je predpogoj za kakovosten pridelek v naslednjem letu. Semenska knjižnica z nudenjem informacij kot je stopnja kaljivosti semena, vlaga v zrnu in različni alternativni načini razkuževanja semena, pomaga varuhom do skupnih ciljev; pridelava visoko kakovostnega semenskega materiala, ki izvira iz Slovenije.

Semenska knjižnica, kot del Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, v območje svojega delovanja vključuje Podravsko in Pomursko regijo. Skupaj s tem se je osnovalo tudi osnovno poslanstvo knjižnice; iskanje in zbiranje starih varietet kulturnih rastlin, ki so prilagojene mikroklimi in rastnim pogojem Podravja in Pomurja. Mreža varuhov semen je tako vzpostavljena med lokalnimi kmeti, vrtičkarji in drugimi posamezniki, ki izhajajo iz tega območja.

Vloga semenske knjižnice v ohranjanju biotske pestrosti kulturnih rastlin, pa ni omejena zgolj na iskanje, varovanje in vzpodbujanje pridelovanja starih rastlinskih sort, ampak mnogo več. Poslanstvo semenske knjižnice se kaže tudi v dviganju zavesti o pomenu pestrosti kmetijskih rastlin, obnavljanju tradicionalnih znanj s področja semenarjenja v Sloveniji in nenazadnje v razvijanju sodelovanj s številnimi sorodnimi organizacijami in institucijami od doma in drugod.

Vrata semenske knjižnice so vedno odprta vsakomur, ki želi stopiti skoznje. Tako je vsakemu posamezniku dana možnost, da prevzame varstvo nad izbrano rastlino, da podpre poslanstvo semenske knjižnice ali da na kakršenkoli drug način prispeva k delovanju in izboljšanju semenske knjižnice.

Komentarji: 2

  1. Ales | 14.01.2015 ob 21:39

    “Zdravo in kvalitetno seme je predpogoj za kakovosten pridelek v naslednjem letu.”

    Se popolnoma strinjam.

    Lp

  2. Kaj je semenska knjižnica? | Svet je lep - Naj tako tudi ostane. | 21.11.2011 ob 08:43

    [...] Urbane brazde, Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012, Društvo Varuhi semen razvija projekt Semenska knjižnica, ki stremi k varovanju biotske pestrosti starih, lokalno prilagojenih sort kulturnih rastlin in [...]

Dodaj komentar