22.03.2012 | NARAVA IN EKOLOGIJA

Svet je žejen, ker smo mi lačni

rekaLeta 1993 je Generalna skupščina OZN razglasila 22. marec za svetovni dan vode. Geslo letošnjega dneva vode – Svet je žejen, ker smo mi lačni – nas želi opozoriti na to, da vse bolj primanjkuje vode tudi zaradi tega, ker ljudje za preživetje potrebujemo hrano. Število prebivalcev na našem planetu iz leta v leto raste, a poraba vode narašča dvakrat hitreje, kot število prebivalstva. Način življenja, prehranjevanja, urbanizacija, pritiski na okolje in vse večja poraba energije pa prav tako prispevajo svoj delež k zmanjševanju vodnih zalog.

Do leta 2050 naj bi na Zemlji živelo že 9 milijard ljudi, kar je 2 milijardi več kot nas je danes. Več ljudi pomeni večjo količino pridelane hrane in večja pridelava hrane pomeni večjo potrebo po količini vode, saj rastline in živali, ki se znajdejo na naših krožnikih, za rast potrebujejo vodo in hrano. Na primer za proizvodnjo enega kilograma pšenice potrebujemo 1.500 litrov vode, za en kilogram govejega mesa pa 10-krat več. Pri tem ne smemo pozabiti, da že danes milijarda ljudi živi v pomanjkanju hrane in vodnih virov.

onesnaževanje

Zato Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) že sedaj poziva ljudi, da bi spremenili svoje prehranjevalne navade in bi v prehrano vključevali proizvode, za katere potrebujemo manj vode. Po mnenju FAO bi svoj delež k zmanjšanju porabe vode dodalo tudi zmanjšanje količine hrane, ki jo odvržemo. V začetku letošnjega leta je Evropski parlament v javnost dal podatke, da v Evropski uniji letno zavržemo približno 50 odstotkov zdrave in užitne hrane. Ta podatek je še toliko bolj zgovoren, če upoštevamo dejstvo, da naj bi samo v državah EU 79 milijonov ljudi živelo pod pragom revščine in da približno 16 milijonov ljudi od dobrodelnih organizacij in socialnih ustanov dobiva pomoč v hrani.

morjePretirana poraba vode ne dela nobene usluge niti svetovnim rekam, saj naj bi nekaj večjim svetovnim rekah grozila presahnitev. Če se bo to zgodilo, bosta v pomanjkanju vode živeli dve tretjini svetovnega prebivalstva. Zmanjkalo bo vode za namakanje kmetijskih površin, pomanjkanje vodnih virov pa bo pripomoglo tudi k podnebnim spremembam.

Slovenci se vsekakor premalo zavedamo, kaj pomeni pomanjkanje vode. Pri nas je več kot 26.000 kilometrov rek in hudournikov oziroma 1,3 kilometra površinskih vodnih tokov na vsakem kvadratnem metru naše domovine. Bahamo se lahko z okoli 1.300 naravnimi in umetnimi jezeri, številnimi izviri, slapovi, podtalnico in morjem. Kljub našemu vodnemu bogastvu, bi se morali začeti bolj zavedati, da je treba s to življenjsko pomembno tekočino ravnati bolje. Naj bo 22. marec, ko obeležujemo svetovni dan vode, dan, ko bomo razmislili, kaj pa mi lahko storimo za ohranjanje količine in čistoče naših vodnih virov.

 

 

Dodaj komentar