Ohranimo Pohorje

Kaj je Pohorje?

Pohorje je edino magmatsko metamorfno gorovje v Sloveniji in temu primerne so tudi ekološke značilnosti, izoblikovanost reliefa, vodovje ter seveda krajinske značilnosti. Na nepropustni kamninski podlagi se je izoblikoval značilen relief slemen in kopastih vrhov ter najgostejši in najizdatnejši sistem površinskih voda v Sloveniji. Posebnost Pohorja v ekološkem in krajinskem pogledu so travnata slemena - planje in šotna barja z jezeri, ki so edinstvena vrednota kulturne in naravne krajine ter življenski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Rastline so dom prenekaterim malim živalim	To ni goba ... Ponosen lastnik tega oklepa je pajek ...

Osnovno podobo dajejo Pohorju gozdovi s pestro fitocenoško sestavo. Širše območje parka vključuje tudi poseljena območja, ki jih odlikuje bogata kulturna dediščina in tipična kulturna krajina. Prvi predlogi o zavarovanju segajo v leto 1920 (Windischgraetzov pragozd in pohorska barja), danes pa je varovanih okoli 900 ha površin, pretežno z gozdnimi rezervati.

Čudoviti pragozd v sebi skriva predele, kamor še ni stopila človeška noga

Slap v vsej svoji veličini	Struga, ki jo oblikuje voda, je vsak dan edinstvena in nas še bolj opominja, da naj si človek ne drzne spreminjati njeno pot

Pogled z vrha, preden se spustimo v sotesko	Zlizani kamni, ki bivajo v okrilju deroče vode

Kakšna bo prihodnost?

Dela človekovih rok ni mogoče prezreti, ni mu mogoče uiti. Bili so časi, ko je bilo mogoče hoditi po poti, ne da bi srečal človeka, ne da bi te prehitelo vozilo na motorni pogon, ne da bi ti nad glavo letel človeški ptič. To je preteklost. Sledovi dela človeka so vidni na vsakem koraku. S cestami si je olajšal dostop do svojih bivališč in omrežil doline in hribovje. Na vsakem koraku je mogoče videti človekovo prizadevanje za zaslužek, za boljši kos kruha. Pri tem ima pred očmi samo eno - zaslužek in z njim povezano zadovoljstvo. Ta zaslužek je tako posvečen cilj, da mu ne sme biti nič in nihče na poti. Služiti na škodo sočloveka je stara iznajdba, ki si samo nadeva nove preobleke, služiti na škodo narave pa je itak naravna stvar. Problem je samo v meji, do katere je tako slučenje smiselno, ko ni samopogubno. In ker smo v času, ko padajo vsi tabuji in vse meje, tudi pri našem izkoriščevalskem početju ni več starih omejitev. Padajo najvišjio vrhovi, ne samo da postajajo romarske poti, če tako kaže ekonomika, potem napeljemo žičnice do vrhov in na njih uredimo komfortne hotele s kapacitetami, ki zagotavljajo naval prinašalcev denarja. Kdo se danes ozira na kruto neumno naravo, ki stoletja vztraja pri svojem, ne meneč se za napredek in zahteve časa? Povsem naravno je, da se nihče ne bo odpovedal zaslužku, ki se mu ponuja, saj je vsakomur jasno, da se bodo s posledicami današnjega dela morali ukvarjati ljudje jutri, ko nas ne bo več. Saj se tudi mi ukvarjamo s problemi, ki so nastali, ko so se našši stari pehali za zaslužkom.

Držite se reda, ker Franček vas gleda.	Za teboj naj ostanejo v gozdu le tvoje stopinje!	Če ljubiš naravo, pospravi za sabo.

Vendar je bistvena razlika, kako so delali napake naši starši s krampi in lopatami in kako jih delamo danes s stroji in računalniki. Grozljivo je spoznanje, da je vsakršno delo, ki spreminja okolje, napaka. Stvar bi bila razumljiva, če bi vedeli, kje so tiste kritične meje, do katerih smemo iti pri spreminjanju svojega okolja, ne da bi istočasno spreminjali samega sebe, predvsem naše znanje in miselnost. Tako pa malikujemo tisočletja stare miselne vzorce, obenem pa ravnamo s kilotonami, megavati, milijardami. Pojdite si ta razkorak pogledat na Pohorje. Vidite ga lahko sicer povsod, to, kako smo si sposobni požagati najdebelejšo vejo, na kateri čepimo, pa boste slikovito doživeli pri ponosu Slovencev na Ribniškem Pohorju.

Panoramski pogled, ki nam razkriva kako pusto zna biti, ko človek poseže v naravo

Daleč od oči, sredi slovenske planinske transverzale si bomo izkopali novo jezero, napeli žičnice in postavili topove. In potem bomo streljali - sneg. In padal bo sneg na pohorske planje in smuka bo zagotovljena in zadovoljni smučarji nam bodo prinašali dobiček. Pa to je samo začetek, pionirska, misijonarska doba. Razvojno gledano bo treba na vrh Pohorja speljati lepo cesto, pa panoramska mora biti in s spremljevalnimi službami, kjer bo zagotovljenih naslednjih desetero delovnih mest. Tako bo podana osnova za poselitev s počitniškimi hiššcami in potrebnimi trgovinami. Potrudili se bomo za urejeno okolje in spremenili to divje, zaspano Pohorje v urejeno kulturno krajino. Potem bomo zadovoljni zvečer sedli pred televizor in se čudili čudoviti pokrajini, ki jo še imajo na severnem tečaju, in en korak bliže virtualnemu svetu bo narejen. Kaj nam mar, kdo bo plačal ceno razvoja in kdo nas bo klel - to bo stvar drugih!

Pohorje je naš biser Ohranimo Pohorje. Pohorje je prostor, kjer si naše telo odpočije, oči se naužijejo lepote narave, ušesa tišine in duša miru. Pohorje je del nas, kot smo mi del narave! Kaj pa vi menite? Obiščite: Forum za Pohorje Iščemo pomoč!

Hvala vsem že vnaprej za sočutje.
Želim lep dan in veliko užitkov v naravi!
Albin Škrabl