Avtor: Tanjaranaja
Datum: 11-04-09 11:58
Zdravo, začenjam s temo, da bi vsakdo lahko napisal kaj koristnega o regratu, saj se mi zdi enkratna rastlina, izjemna hrana, sploh spomnladi, ko končno pride nekaj svežega na krožnik po dolgi zimi.
Nekaj kopiram, pripenjam vire in upam, da se mi v informacijah pridružite.
Tanja!
[ Vir: http://www.lunin.net/forum/lofiversion/index.php/t5168.html ]
Nabiramo ali samo korenino (Radix Taraxaci), ali rastlino pred cvetenjem (Herba Taraxaci) ali same cvetne koške ob cvetenju (Flores Taraxaci). S časom in rastjo ter nahajališčem se zelo spreminja množina snovi, ki jih rastlina vsebuje. Wasicky je dognal, da vsebuje sveža, zgodaj izkopana korenina 17 do 20 % sladkorja. Korenina vsebuje precej mlečka, ki je emulzija beljakovin, smole, voskastega tarakserina in grenčine taraksina. Spomladi ima korenina največ grenčine, od avgusta pa do konca septembra največ inulina, oktobra pa je največ tarekserina in levulina. Pri regratu prav lepo vidimo, kako pomembno je, da posamezne rastlinske dele nabiramo ob pravem času, če hočemo, da bo zdravilnost kar najboljša. Korenino, cvetove in tudi vso rastlino sušimo vedno le v senci.
Zdravilne snovi in učinkovine; Vsa rastlina vsebuje holin, grenčino, škrob, ki pri dolgem ležanju preide v sadni sladkor, saponin, maščobo, neki encim, prav malo eteričnega olja, vosek, sluz, gumi, sladkorje, beljakovino in taraksin. Poleg že omenjenega inulina in tarakserina v korenini ima vsa rastlina še veliko kalijevih in drugih rudninskih snovi ter je zelo bogata vitamina C, prav posebno zgodaj spomladi v svežih listih.
V lekarniških knjigah so vpisane cvetača zel ( Herba Taraxaci), regratova korenuna z zeljo ( Radix Taraxaci cum Herba), ali sama regratova korenina ( Radix Taraxaci). Iz sledje pridobivajo regratov ekstrakt ( Extractum Taraxaci).
Predvsem ima zdravilno moč korenina, ki raztaplja, osvežuje, čisti, odpira, pospešuje potenje in krepi. Vpliv na celotno izločanje v telesu, posebno žolča, in odpravlja vse zastoje, kopičenja in zasluzevanja. Brez bolečin pospešuje izločanje seča in ker odstranjuje iz telesa vse strupene snovi, učinkuje korenine poživljajoče in krepilno ( tonično).
Zaradi nenavadnega bogastva zdravilnih in krepilnih snovi je regrat prav imenitna zdravilna rastlina, katere pomen je vse premalo cenjen, ker je rastlina tako množična, da jo zaničljivo imenujejo plevel. Če upoštevamo samo izboljšanjje celotne presnove in izreden vpliv na čiščenje krvi, že postaja jasno, kje vse ga je moč s pridom uporabiti,
tako pri protinu, revmatizmu, kožnih ekcemih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, tolščavosti, starostnih pojavih, neješčostni, lenem črevesju, motnjah delovanju jeter in žolčnika kakor tudi pri prsni in trebušni vodenici. Zelo priporočljiv je regrat pri sladkorni bolezni.
Najbolj unčinkovit in najboj zdravilen je sveže stisnjen sok, ki ga je treba jemati 2 do 3 žlice na dan vsaj 3 do 4 tedne. Zelo priporočljiva je
tudi uporaba svežih mladih listov v solati.
Za čajni preliv ( posebno pozimi) uporabljajo posušene liste, cvetove in posušene, drobno narezane korenine v mešanici, 1 do 2 čajni žlički za skodelico čaja v prelivu, na dan 2 do 3 skodelice; piti ga je treba po požirkih. Če dodamo mlačnemu čaju medu namesto sladkorja, se bo zdravilni učinek še povečal.
Priprava: Liste uporabljamo v pomladanskih solatnih mešanicah divjih rastlin (navadna zvezdica, navadni rman, plešec, čemaž, jeglič...) z izbranimi solatnimi prelivi. Okusna je tudi solata iz kuhanih listov, ki jih hladne prelijemo z različnimi prelivi, v katerih ne smeta manjkati česen ali čebula. Uporabimo tudi starejše liste, ki so bolj grenki. Grenkobo nekoliko odpravimo s kuhanjem v vodah ali, še boljše, če jih pustimo čez noč namočene v vodi. Ponekod regratove liste celo kisajo kot kislo zelje, mlade rozete pa vlagajo v desetodstotno solnico in tako shranijo za zimo.
[ Vir: http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=8047 ]
Regrat je trenutno zelo aktualna rastlina, zanimiv in koristen pa je tudi v zdravilstvu.
Predvsem ima zdravilno moč korenina, ki raztaplja, osvežuje, čisti, odpira, pospešuje potenje in krepi. Brez bolečin pospešuje izločanje seča, in ker odstranjuje iz telesa vse strupene snovi, učinkuje poživljajoče in krepilno.
Če upoštevamo samo izboljšanje celotne presnove in izreden vpliv na čiščenje krvi, lahko sklepate, da ga lahko uporabite v boju pri naslednjih težavah: pri protinu, revmatizmu, kožnih ekcemih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, starostnih pojavih, neješčostni, lenem črevesju in motnjah v delovanju jeter in žolčnika.
Zelo priporočljiv je tudi pri sladkorni bolezni. Najunčinkovitejši in najboj zdravilen je sveže stisnjen sok, ki ga je treba jemati od 2 do 3 žlice na dan vsaj 3 do 4 tedne.
[ Vir: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=18651 ]
Spomladi se nam ponujajo velike količine regrata. In to povsem brezplačno. Izkoristimo to ugodno akcijo narave na najbližjem travniku ali pa kar na domačem vrtu.
Z regratom bomo okrepili organizem, prečistili kri, pospešili izločanje urina, spodbudili presnovo in shujšali. V pomoč bo pri diabetesu, hemoroidih, celulitu …
Ženske, tu pa tam tudi kakšen moški, že pridno obiskujejo travnike in opuščene njive. Urno vihtijo nožiče in za svojo družino nabirajo regrat. Ponavadi ga pripravijo v obliki prijetno grenke in okusne pomladne solate. Modro pa je, da iz njega pripravijo tudi kakšen čajček. Zelo bo zdravilen - tako iz listov kakor iz koreninic. Zelišče in korenine nabiramo spomladi pred cvetenjem, ko vsebuje največ grenčin. Liste nabiramo od marca tja do maja. Uporabimo sveže ali jih posušimo. Kakor sončki rumeni cvetni koški cvetijo od maja do oktobra, ko so zelo vabljivi za čebele.
Rumena reva
Regrat (Taraxacum officinale) izvira iz osrednje Azije. Njegovo botanično ime se nanaša na arabski izraz tarakshaqum za grenko zel. In prav grenčine so za zdravilno delovanje regrata najbolj pomembne. Arabski zdravniki so ga imeli zelo v čislih in so o njegovi zdravilnosti poročali že v 11. stoletju. Farška plata, jajčar, maslenica, mlečec, mlečje, lučca, otavčič, rumena reva, smolika, regvat, števnica, vergrad, virgrad, želtena, žehtelnica, pljuščanec je le nekaj poljudnih imen, ki so jih naši predniki nadeli temu zdravilnemu plevelu. Že to kaže, kako radi so ga uživali. Regrat je bogat z glikozidi, holinom, vitamini A, B, C in minerali. Je eden najbogatejših naravnih virov kalija.
Poživlja, krepi in čisti
Tradicionalno so ga uporabljali kot odvajalo pri zastajanju tekočin, celulitu, sečnih okužbah in boleznih prostate. Priporočajo ga pri tolščavosti oz. debelosti, pri starostnih pojavih in sladkorni bolezni. Spodbuja delovanje jeter in izločanje žolča, pospešuje presnovo, poživlja in krepi, čisti kri, jetra in ledvice ter razstruplja organizem. Harmonično vpliva na vse organe, pospešuje prebavo, lajša iztrebljanje, pospešuje izločanje vode. Obnese se pri protinu in revmi in za zdravljenje hemoroidov. Lajša prebavne motnje, občutek napihnjenosti, bronhitis in izkašljevanje.
Pomladna kura za hujšanje
Spomladi pijemo 4 do 6 tednov čaj iz regratovih korenin ali zelišča. Tako bomo spodbudili presnovo in izločanje žolča, zgubili kakšen kilogram, se znebili kožnih nečistoč ter lajšali revmatična obolenja in protin. Privoščimo si skodelico čaja zjutraj in zvečer, najbolje pol ure pred jedjo. Pripravimo ga tako, da dve žlički sesekljane korenine prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut.
Nad seneni nahod
Če smo sklenili, da nas letos seneni nahod nikakor ne sme ujeti v svoje kremplje, spijmo zjutraj, ko vstanemo, skodelico poparka iz regratovih listov in z limoninim sokom, zvečer pa po požirkih čaj iz lipovega cvetja.
Sveži sok za krvni obtok
Zelo zdravilen je sveže iztisnjen regratov sok: tri pesti listov prelijemo s 50 ml vode in jih v mešalniku dobro zmeljemo. Sok odcedimo in hranimo v hladilniku. En mesec ga jemljimo trikrat na dan po eno žlico. Pospešil bo krvni obtok, izločanje vode in prebavo.
Sirup iz cvetov
Iz regratovih cvetov pripravimo sirup: v 1 l vode vsujemo 25 dag regratovih cvetov in sok 3 limon, kuhamo 2 uri in nato precedimo. V četrt litra vode stresemo 1 kg sladkorja in kuhamo približno 1 uro. Obe tekočini zmešamo in kuhamo še 15 minut, ohladimo, nalijemo v steklenico in tesno zapremo. Sirup redčimo z vodo. Poskrbel bo za čisto kri, nas okrepil in pospešil prebavo.
|
|