Svet je lep – Naj tako tudi ostane.. Svet je lep – Naj tako tudi ostane.

Nova tema  |  Kazalo  |  Na temo  |  Iskanje  |  Prijava

Prejšnja tema  |  Naslednja tema

PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   08-04-09 20:40 Priponka:  100_0331.JPG (75k) Kako smo cepili gobe na hlode.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   08-04-09 20:42 Princ kolko slik lahko daš k enemu postu in kako to gre?

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: princ  Datum:   08-04-09 23:12 Hej, spodaj imaš knof za priponke. Napišeš sporočilo, klikneš knof, dodaš še slikce in potrdiš. Poskusi, upam, da bo šlo.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: andy  Datum:   08-04-09 23:52 mm

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: andy  Datum:   08-04-09 23:53 se opravičujem, tole zgoraj mi je ratalo po pomoti, ko sem probavala tole s priponkami

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: korenček  Datum:   09-04-09 09:14 ll

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   09-04-09 09:53 Princ, vem da imam knof za priponke, ampak sem včeraj hotel enemu postu dodati tri slike, pa je ostala samo ena. Koliko slik lahko pripneš enemu postu? Menda tri in kako to storiš. Mam pa kar precej slik, da bi ponazoril vcepljanje micelija, pa zastiranje s slamo, pa gojenje zelenjave v sadovnjaku. Vidim da je korenček že nestrpen in to upravičeno.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: burningbyte  Datum:   09-04-09 10:42 Na spletu obstajajo tudi posebne strani za shranjevanje galerij slik,ki jih potem lahko vsakdo lista.Sam tega še nisem počel,sem pa enkrat s te strani http://www.webshots.com/ prejel podobno projekcijo. Morda smiselna alternativa!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: princ  Datum:   09-04-09 23:15 Hej, ja po 5 slik gre. Imaš 5 polj, ki jih vidiš, ko pritisneš na knof za slike. Tudi mene zanimajo slikce Sicer je pa že bolje uporabljati kakšen www.shrani.si kot tuji webshots...

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: princ  Datum:   09-04-09 23:17 Aha, če imaš veliko slik, je dobro uporabiti kaj drugega ... forum v osnovi ni ravno za fotke, žal. Nekam naložiš in samo povezavo posreduješ. Google Picasa ... morda še najboljša rešitev ... moraš pa imeti svoj račun (account oz. e-mail) pri googlu.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE vrtanje

Avtor: klopotec  Datum:   10-04-09 05:20 Za začetek bom dal slikce tukaj, potem pa si nekje naredim račun pa bo. Tukaj priden Burni vrta luknje.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE vrtanje

Avtor: klopotec  Datum:   10-04-09 05:24 Priponka:  100_0322.JPG (87k) Priponka:  100_0324.JPG (86k) Priponka:  100_0331.JPG (75k) Priponka:  100_0325.JPG (96k) Priponka:  100_0330.JPG (100k) Za začetek bom dal slikce tukaj, potem pa si nekje naredim račun pa bo. Tukaj priden Burni vrta luknje, nato jaz vstavljam moznike, ki so okuženi z micelijem, Marija zapira moznike s čebeljim voskom, ki smo ga prej stopili na našem ognjišču. Na zadnji sliki pa so stari hlodi, ki so narejeni že pred tremi tedni in bojo na njih rasli nukovi ostrigarji. Če bo vse po sreči, seveda. Zdaj pa probam pripet slike.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zastiranje vrta

Avtor: klopotec  Datum:   10-04-09 05:34 Priponka:  100_0338.JPG (113k) Priponka:  100_0337.JPG (116k) Priponka:  100_0340.JPG (109k) Tu pa sta dve slikci kako zgledajo gomile zastrte s slamo. Ena gomila je zgoraj nezastrta, ker je tam posehan korenček, ki bo zastrt, ko bo vzniknil in se bodo videle vrste. Zastirka se bo sedaj malo razmaknila, posadi se recimo zelje, ali brokoli in se zastirka ponovno primakne k rastlini. Tako ni treba pleti in okopavati, slama pa bo počasi razpadala , čez zimo pa skoraj v celoti razpadla in pognojila zemljo. Na eni gredi imam pod zastirko posajeno zelje in cvetačo in ji lepo paše, lepo raste. Kako pa uspevajo rastline v sadovnjaku v travi, bom pa poslikal v teh dneh, ker bo grah v parih dneh že v višini trave in se bo vse skupaj lepše videlo. Na eni slikci je pa solata, ki jo bom v nedeljo sadil tudi pod zastirko.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - figa

Avtor: klopotec  Datum:   10-04-09 13:47 Danes sem dobil sadiko fige. Izbrati pravo mesto za njo bo malo težji zalogaj. Tu bo res potreben en večji kamen v zemlji poleg nje. Pa kakšna zaščita pred severnim vetrom. Ima kdo kakšno idejo za kako grmovnico, ki pozimi ne odvrže listov? Bi jo posadil na severno stran fige. Ne nameravam pa je čez zimo povezovati v kako vrečovino.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: korenček  Datum:   10-04-09 17:56 Prav imaš nestrpen radoveden. Berem mollisonovo knjigo pa fukooko pa me seveda zanima kako to zgleda v živo si lažje predstavljam ko vidim. Vidvva z burnijem pa sta edina ki nekaj delata v tej smeri in to tudi objavljata zato vam težimo za slike ha ha lp Mimogrede knjigo od fukooke sem dobil preko lokalne knjigarne tako da ni problem samo čakat sem moral malo.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zastiranje vrta

Avtor: korenček  Datum:   10-04-09 18:06 Zanimiva stvar, če me občutek ne vara je malo na gomilo narejena ali sem dobil tak vtis zaradi slame. Kaj pa je tista svetlejša stvar ki se vidi ob robovih slame. Imaš kar lep prostor za pridelavo in upeljevanje principov permakulture. Hvala za slike in se priporočamo za šeeeeee. lp

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   10-04-09 20:18 A res? To pa je fajn da to ljudi zanima.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zastiranje vrta

Avtor: klopotec  Datum:   10-04-09 20:20 Maš prav, gomile so, to pa zato, da je zemlja bolj zračna in da je dež preveč ne zabije. Voda hitreje odteče. V gomile pa je vdelanega mnogo komposta.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zastiranje vrta

Avtor: klopotec  Datum:   10-04-09 20:23 Ja, tisto ob robovih so pa oblanci in žagovina. Da trava tako ne sili v vrt.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zastiranje vrta

Avtor: burningbyte  Datum:   10-04-09 22:43 V moji Mollisonovi okrogli žičnati gredici,katere obod je še vedno obdan z folijo,ki bo ostala dokler žice ne zarastejo bučke(še ca.mesec dni),ki sem jih danes zasadil vanjo,sem opazil vsaj tri gobice.Čisto majhne gobe.Popoldan sem opazoval igro senc in ena tretjina grede je bila zasenčena,drugi dve sončni.Prav opazno je,da je pomembno da rastline še posebej v zgodnji fazi rasti niso popolnoma prepuščene sončnim žarkom,ker jih lahko izmuči,izsuši.Da imajo možnost počitka od sonca,ker temperaturo itak imajo iz zraka. Pojav gob bi jemal kot prav pozitiven,očitno slamnata zastirka,ki tam niti ni debela deluje,zemlja je vlažna(res zalivam enkrat tedensko),rastline pa rastejo zelo dobro,bolje kot tiste na prostem.Tako je rukola prav tam dobila že obris polja,ker je izredno gosta in čvrsta,jo bom težko v celoti snedel in sem že nabavil sojedce. Kot je korenček komentiral da je klopotčeva parcela v veliki meri permakulturno razgibana,pravzaprav idilična,z krasnim ribnikom,še lepšim potočkom na drugi tretjini posesti,z novimi drevesi in grmovi,res krasno.Da ne omenjam pravega miru,ki ga mi ki živimo v strnjenih naseljih skorajda ne poznamo več. Če bomo pri Holzerju spoznali preostale skrivnosti permakulure bomo zagotovo na konju.Korenček je menil da deluje vse zelo pametno in skorajda učeno ipd.,a je še daleč od tega.Delujemo in delamo napake,čisto prave.A se iz njih učimo in tega ni za zameriti.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zastiranje vrta

Avtor: burningbyte  Datum:   10-04-09 23:08 Slike:http://home-and-garden.webshots.com/album/570927517jfonbI?start=0 Komentarji sledijo!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zastiranje vrta

Avtor: burningbyte  Datum:   16-04-09 13:07 Okrogla žičnata greda po Billu Moolisonu se je izkazala kot pravi hit in tisto kar piše o njej v knjigi nedvomno drži.Vsekakor je mesto na vrtu kjer je vegetacija najmočnješa,rastline zdrave in zlahka dosežeš veliko raznolikost in pridelek na majhnem prostoru.Najboljše se obnese rukola,tudi solata,zelje je že začelo oblikovati glave,redkvice se dobro drže in ob žici lepo napredujejo bučnice,paradižnik in paprike,po diagonalah pa čebula in česen.Te dni bodo sliko dopolnili še jajčevci,zunaj tudi zelena ipd. Končno so se pokazali topinambur in krompir,pri obeh sem naredil kar nekaj začetniških napak pri sajenju,kar je logično ker sem res začetnik in knjige še berem površno.Ko se vsi pojavijo jih dodatno zastrem,mednje posadim še nove rastline,predvsem spet krompir in še rastline prenešeni iz rastlinjaka,ki rastejo pregosto.Znano je,da pod slamo lahko sadimo dosti bolj gosto in s tem povečamo pridelek na manjšem prostoru,brez kolobarja ipd.Tako mi je padla zadnja skrb,saj bo vrt sedaj resnično ozelenel in tudi estetsko in praktično(senčenje na površini,manjša potreba po zalivanju ipd) bo zaokrožen. V cvetu so že jagode in buče zunaj,je pa opazno,da so rastline iz rastlinjaka in rastne hiše v sobi slabše odporne in ob prenosu na odprto jih moramo aklimatizirati,sicer uvenijo. Ker je očitno,da na odprtem delu rastline,ki se prebijajo izpod slame pod vplivom toplote in sonca,bi jih čez dan bilo smiselno razbremeniti z senčenjem.V ta namen sem izdelal tri ogrodja in ob njih zasadil malino,bavarski kivi,ki je odporen na zmrzal(tako so rekli v drevesnici) in črno robido. Borovnico sem preselil ob vodno kotanjo kjer prav bujno raste(opis Mollison),enako sem psokusil z brusnicami.Soseda je poročala,da ji borovnica,ki po nekaterih poročilih počasi raste in soseda mi je omenila,da njej kot izkušeni vrtnarki sploh ni uspela. Predvsem malino bi priporočil,če želite v hitrem času priti do opazne rasti in plodov,ker to raste čez vse meje,robida menda nekoliko manj.Se bo potrebno boriti celo zoper to,a sem sprijaznjem s tem.Ob drevesa in grme morda še kakšen gabez in tudi en ognjič ima obljubljen,v gozdovih so bujno razraščeni,zadnjič sem v Lendavskih goricah opazil celo prav posebni Sahalinski dresnik.Kar je po svoje logično,saj so našim krajem včasih rekli slovenska Sibirija. Z plevelom zaenkrat ni nobenih težav,bo pa zastirko potrebno rahlo osveževati,ko bodo vse rastline na površju zato ne bo več nobenih zadržkov.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   16-04-09 14:13 Lepo napreduješ. V naslednjem tednu pridem pogledat (in kaj odnest,pssst).

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: burningbyte  Datum:   16-04-09 14:58 Ok,velja.Čerav je bavarski kivi šele dva dni v zemlji sem že opazil s strani njegove ¨potaknjence¨,podobno je z malinami,ob vodni kotanji sem našal domneval samoniklo kopišnico,ki sem jo nevede prinesel od potoka ipd. Pa kaj zelenega je že na voljo,brez skrbi. Če dodam še kratki stroškovnik,je zadeva teoretično dosegljiva vsakomur.Slama je skorajda zastonj,žica za eno okroglo gredo je 10 evrov,semena so nekaj evrov,teoretično jih imajo sosedi dovolj,tudi sadike se da vzgojiti samostojno ipd.Platoji za stanovanje za saditev rastlin,vsak po en evro,rabite morda dva.Potrebe po rastlinjaku načeloma sploh ni,sploh sem mnenja da je tista zelenjava manj kakovostna,no kakorkoli sam sem ga kupil in ga zaenkrat uporabljam,a mi dela več skrbi kot zadovoljstva,predvsem zavoljo vse hujšega vetra.Ob stopnjevanju tega pojava verjetno ne bo ravno dolgovečen. Če strnem vse skupaj je v minimalni verzji ob obstoječem koščku zemlje suma sumarom skupaj manj kot 100 evrov in potem dolga leta nič,nič,nič..temveč obilo sadja in zelenjave v najčistejši bio verziji. Resda pa morda 100 ur dela,a časa ima itak vsak preveč le buljenje v ekrane in jamranje je potrebno znižati na zmerni nivo.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   17-04-09 07:20 Včeraj sem kupil seme boba. Posejal ga bom kar v sadovnjak, ker se mi zdi, da bi se bob dobro boril s travo. Glede rastlinjaka pa se ne strinjam s teboj. Poleti ti bo prišel prav za gojenje paradižnika. Njegova streha bo obvarovala paradižniik pred plesnimi, na katere ta več ni odporen in hitro propade. Pozno jeseni pa boš posadil vanj solato in jo boš imel lahko skoraj čez celo zimo. Tako da, rastlinjak v naših razmerah je zelo pomemben. Je pa zdaj že mali problem ker ni dežja. Pod zastirko ni problema, je zemlja lepo vlažna, kar pa ni zastrto pa je že precej suho. Mogoče bo danes kaj.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: burningbyte  Datum:   17-04-09 07:48 Saj,ko se kljub zračenju v rastlinjaku že v aprilu segreje kot v savni dobiš enostavno pomisleke kako se rastline nosijo s tem.Sem pa opazil,da je v rastlinjaku rast predvsem v višino,saj so redkvice,ki sem jih presajal na prosto imele zelo skromne korenine,medtem ko je zunanji del bil zelo bujen.Načeloma je to logično,vlaga in toplota rastlino usmerita navzgor in zato je po mojem mnenju smiselno gojiti predvsem rastline ki imajo užitne zunanje dele rastline.Kot si sam omenjal solate,plodovke kot sta paradižnik in paprika,morda kumare,jajčevce ipd...Sam imam občutek,ker se zjutraj vedno pojavljajo gobice da ej morda celo preveč vlažno pod mojo zastirko...No Mollison meni,da je prvo leto smiselno pogosteje zalivati,da se okrepi rast mikroorganizmov pod zemljo.Sam imam še kar precej opravila z vrtom,a očitno je da bo naslednja leta to že res skorajda ¨avtomatika¨,največ dela bo z sajenji in presajanji in obiranjem..Bolezni zaenkrat ni skorajda nobenih,kar je dober znak.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zeliščna spirala

Avtor: burningbyte  Datum:   17-04-09 19:26 Zelo zanimiva slika zeliščne spirale:http://permakultur.net/mmedia//2007.07.11/1184187443.jpg,ki pokaže,da je spiralo možno izdelati skorajda vsakomur,tista kotanja levo zgoraj je seveda drobni bazenček,recimo za vzgojo vodne kreše,premer spirale je ca.1,6 metra. V vašem vrtu bi to bil res čudovit element,ki bi nam naredil veliko zadovoljstva.Priznam pa da odkar poznam samonikle rastline pol težav rešim že kar tako,v petih minutah,ko prebrskam po sadovnjaku.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zeliščna spirala

Avtor: burningbyte  Datum:   18-04-09 20:59 Da ne ostanem na pol poti,priloga načrt zelišćne spirale:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/3/35/Herb_spiral.svg ,in še slika izdelane spirale(žal ni moja):http://picasaweb.google.com/therapiegarten/Permakultur#5169942666295290994,pa še http://picasaweb.google.com/therapiegarten/Permakultur#5169951586942366002 in še nam neznani avtorji z izdelkom:http://picasaweb.google.com/therapiegarten/Permakultur#5169950766603612306 .

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - figa

Avtor: jabolko  Datum:   05-05-09 09:32 Po sliki iz Mollisonove knjige bi drevesa,ki potrebujejo več toplote bilo smiselno posaditi na prostorih,ki jim to omogočajo,recimo ob hiši.Oseba,ki goji fige v moji okolici ima eno pred hišo na sončni legi,delno zaščiteno pred z sosednjo hišo(ozka ulica),eno pa v posodi na dvorišču. Vsekakor mu obe zelo uspevata,tako da načeloma ni hudih težav.Kolikor se spomnim ti nimaš dobrih možnosti sajenja ob hiši,zato bod kamni dober izbor.Sam ne vem kako se to napravi pravilno,kako blizu debla mora biti ipd ali z zabitjem ne poškodujemo korenine ipd.Tako sem opazoval le Holzerjev film,a je kakovost slike nepopolna.žJ epa super,da fige pri nas uspevajo,.to bo še veliko zabave z njimi.Jaz jo od znanca prenesemte dni,eno bom pa še kupil,a iščem dober in dobr razraščen primerek! Kje si pa kupil,koliko je stala?Obiskal sem drevesnico v Veržeju,ki si jo omenjal, a tam je do jeseni izven delovanja!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zeliščna spirala

Avtor: jabolko  Datum:   17-05-09 21:01 Včeraj sem kolesaril po okolici in v eni vasi(intezivno opazujem okolico,predvsem v ¨zelenem¨ smislu)opazil zasajen hribček,poldrugi meter visok,ki so ga obdajali trije pasovi skalovja,vmes pa zemlja z rastlinami,pretežno z rožami(fascinantno...).Vsekakor je tudi v tej nekoliko enostavnejši obliki ustvarjanja toplotnih in svetlobnih mikropasov mogoče najti enostavnejšo pot do zeliščne spirale,morda nič manj efektivne. Torej,če vam je resnična spirala prezahtevna za izdelavo,naredite pač okroglo,uspeh zagotovljen.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: jabolko  Datum:   17-05-09 21:22 Vrt je v polni vegetaciji,ga je res užitek opazovati,ko se trud vrača še dosti biolj,kot bi si pred meseci upal domišljati. Tako sem po obiranju jagod(danes jih je bilo že pet zrelih),pogledal proti steblom črnega ribeza(cepljen je na steblo)in prišel,do spoznanja,da pojav,ki sem ga opazil že pred dvema tedno,prav kmalu po tem,ko sem ju posadil in dodal tonalitni skali v zemljo ob njima,ko sem na njima poleg kakega porjavelega lista opažal počrnelost plodov,kar sem si razlagal z skrbjo,da se mi morda nameravata posušiti in odmreti. A strah je kot kaže bil odvečen.Kolikor me spomin drži bi črni ribez naj dozorel konec junija(a nisem 100% v tej tezi),a danes sem poskusil te počrnele plodove in tisti najbolj črni so bili prav užitni in dokaj sladki.Ker črnega ribeza poprej nikoli nisem jedel lahko le domnevam,da so že pravzaprav v fazi hitrega zorenja.Vzrok tega pojava bi pripisal prav skalama v zemlji,ki sta morda pospešila dovod toplote in pospešeno zorenje. No če tukaj nisem v zmoti,potem mi na seminar k Holzerju morda niti ne bo treba iti(šala)....,ker bi sklepal,da smo nekaj malega njegovih skrivnosti že osvojili...Danes je nekdo omenil da ima vodovje v njegovih jezerih tudi funkcijo zrcaljenja,oziroma odboja in razpršitve svetlobe po prostoru in to se mi je zdelo zanimiv zajključek,ker je simbioza v delovanju energij prostora in časa vsaj zame za kanček manj skrivnostno. Tako bo morda jeseni,na vrtičku nastal že drugi majhen biotop po opisu Billa Mollisona(morda malo drugače)...

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: jabolko  Datum:   18-05-09 09:14 Dario Cortese o rdečem ribezu piše,da bi naj dozoreval ob kresni noči,24.junija.Moj črni ribez kot kaže že dober mesec dni poprej. Zanimivo je,da jagode ob katerih so iste skale razporejene po površini zemlje ne prehitevajo kaj dosti,le morda za kak dan od sosedov z isto sorto t.i. mesečnih jagod.Podobno se recimo limonovec,ki je ob skalnati steni(pohorski tonalit)drži dobro,a nič zelo posebno,vsaj po mojem občutku.Tudi on nima namreč skale umeščene v globino,saj je bil v majhni posodi,pa te dni sem ga šele presadil v večji lesen škaf. Po pregledu filma o Seppu Holtzerju bi prišel do spoznanja,da če uporabljamo skalo za dovod toplote je pomembno,da jo umestimo v zemljo,da se tako toplota dovaja v zemljo proti korenini.Tako se pospeši razvoj rastline,površinsko ogrevanje prostora z skalovjem ima kot kaže manjši učinek. To so seveda opažanja v kratkem časovnem obdobju in z malo primeri,a je marsikaj v tej smeri.Mislim,da kdo o tem več ve,tudi iz izkušnje.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   19-05-09 20:36 V permakulturi je vedno potrebno poskušati povezovati stvari.Uporaba skal ob drevesih in grmovju,morda celo v pridelavi zelenjave je po opažanjih prav fascinatna.Včeraj sem v skromni poganjek podarjene smokve,ki sem jo presadil pred mesecem(eno lepo sem pa včeraj kupil)dni,enako opremil z manjšo tonalitno skalo,ki je šla le nekaj centimetrov v globino. In danes že opažam,da je pognala dva nova poganjka,ki sta konec dneva bila že nekaj centimetrov velika.Črni ribez ki noro zori in so mi že drugi potrdili mojo domnevo je sploh doživetje zase,saj naj bi ribez res zorel šele konec junija. In največje presenečenje dneva je poleg tega,da so se rastline vodne kreše,ki sem jih prenesel iz gozda obdržale in jim ne manjka kaj dosti.Tako sem celo umaknil senčnico,ki semm jo začasno zgradil zanje.In zvečer sem opazil v biotopu da se nekaj premika v vodi in to kontinuirano.Bila sta dva paglavca,ki se bosta po mojem razvila v dve lepi žabi(če ne kaj drugega).Zanimivo,žabe nikjer,a paglavci pa tukaj! Čudež gori ali doli,a jaz nisem kaj dosti molil.A predvideval sem pa,da se bo to res zgodilo.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: korenček  Datum:   19-05-09 21:56 Zdaj bi bil pa res čas da daš kako fotko na net. Pa verjetno zadnji čas da odpoveš obisk pri Holcerju saj ti očitno ratuje. Dajta fanta brez sramu da vidimo slike da se še nam malo sline cedijo pa vse čestitke sem kar malo nevoščliv ha ha

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   20-05-09 22:09 Danes sem kopal ob biotopu in ob pozno zasajenem kromirišču(sadil sem v treh fazah)izkopal krompir velik kot jajce.In bil zelo presenečen,ker očitno bo kmalu polno mladega krompirja.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   22-05-09 13:50 S slikami je žal križ,jih namreč ne uspem prenesti na računalnik,podobno se mi dogaja na blogu,očitno tehnika nekaj štrajka.Je pa res veselje opazovati vrt,zelenjave in zelenja in nekaj plevela je dovolj in preveč,primanjkuje mi pa sadežev in jagodičevja(zaenkrat imam le nekaj črnega ribeza,jagode in sosedove češnje+trgovine).Čez kako leto bo tudi tega dovolj. Očitno postaja,da je na majhni površini dejansko mogoče postati v sadno-zelenjevnem oziru popolnoma neodvisen v celoletnem modusu,sam bi velikodušno podal mejo 10 arov na osebo,kar je po permakulturni metodi z nekaj truda možno pobrati(nekoliko humorja).

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: klopotec  Datum:   23-05-09 09:18 Priponka:  SNC00161.jpg (57k) Priponka:  SNC00162.jpg (60k) Priponka:  SNC00163.jpg (60k) Priponka:  SNC00164.jpg (64k) Priponka:  SNC00165.jpg (62k) Zdaj pa ne vem če ne bodo slikce premajhne. Probajmo.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: klopotec  Datum:   23-05-09 09:23 To vse skup ni nič. Obljubim da v kratkem kupim objektiv in naredim res prave slike.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: korenček  Datum:   23-05-09 12:19 je boljš kot nič pa. Bomo počakali na objektiv!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   24-05-09 11:11 Klopotec ti ne zavidam tvojega jalovinastega¨rudnika¨,ker vem da vlagaš dosti napora v to,da stanje saniraš in res ustvariš plodno tlo.Moje je že danes v tej primerjavi zlata jama,kar ni plod mojega visokega znanja,ampak naravno dejstvo.Mislim,da nam bo z vztrajanjem v permakulturni liniji to tudi uspelo,vemo da prehodni čas traja vsaj tri leta.Sam sem uporabil nekoliko bolj mešane nasade,prosto po Mollisonu,kakor sem dobival semena in kakor je nanesla intuicija.Sem sam opazil,da nekaj več sistematike morda vsemu navkljub ne bi škodilo.Tako recimo ko obiram jagode pa še kaj pogosto tudi izgubim več časa,ker jih moraš iskati na dveh treh mestih. Moj vrt je kot kaže precej bolj ploden,ker brsti od vegetacije,vse uspeva bolje kot bi si upal misliti še v začetku aprila,ko sem se bal da se bo vse posušilo pod slamo,ker sem imel občutek da se rastline mučijo da jo ¨prebijejo¨in se dvignejo kvišku.. Dosti bo potrebno delati še na kakovosti tal,a to prinese šele čas,prvo leto ne moreš pričakovati čudežev.Tako mislim,da čez kaki dve leti ne bo več resnejših težav s hroščem na krompirju ipd,sedaj jih še kar obiram in držim v šahu.Se pa tudi tukaj kažejo zanimiva opazovanja in ideje,ki bi lahko težavo povsem odpravile. V rastlinjaku so že vidni prvi plodovi paradižnika,črnega ribeza na dveh cepljenih steblih pa je že prav dosti.Poslikal sem 112 slik,a jih žal ne morem prenesti na PC in posledično semkaj.Škoda.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   25-05-09 22:07 Pred kakim dobrim mesecem sem skorajda z nekaj zavidanja gledal naokrog,ko sem opažal,da večina mojih rastlin počasneje raste kot tiste okoliške NPK rastline.Tokrat je slika popolnoma obrnjena,nikakor ni mogoče prikriti,da je permakulturni pristop najbolj raznovrsten,prinaša dobre donose in zelo kakovosten pridelek.Kar ne morem prehvaliti Mollisonove okrogle grede iz žice,ki je vsa polna življenja,čebula je že čez 70 cm visoka,blitva in zelje sta izrednega okusa,paradižnik že oblikuje prve plodove(popolnoma zdrav),buče so zares zapustile gredo in se združujejo z zunaj rastočim krompirjem. Ta ima res na eni četrtini napad koloradskega hrošča,ki je pod popolnim nadzorom in ni nobene resne škode.Opazoval sem okolico in tam so že logično špricali in težava je spet akutna. To govori nedvomno,da se je poleg močne raznovrstnosti rastlinskih sestavov že začela izboljševati kakovost tal na moji gredici,saj so obilne padavine že ob zastiranju dobro preperelo slamo že dovolj načeli,da pozitivno vpliva na tla.In kaže na to,da bo portom faktorja časa sestava tal vse boljša. Očitno je res pomembno,da slama ni sveža,kakor je primer pri klopotcu.Sam menim,da se bo zemlja toliko izboljšala,verjetno že naslednje leto,da z boleznimi rastlin ne bo več nobenih težav.Tako razen tega,da zjutra1 in zvečer oberem kakega polža s solate in sedaj hrošče z krompirišča nobena rastlina ne kaže znakov kakršnekoli bolezni ipd.,kar bi zahtevalo kakšen dodatni poseg. Tako,da lahko potrdim mnenje,da tisto o čemer je pisal Mollison in tudi Fukuoka vsekakor drži,četudi sem sam še pravi začetnik.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   26-05-09 07:32 Ja super, ni kaj. Vendar, sezona je še dolga in marsikaj se lahko še sfiži. Paradižnik pomlad vedno lepo prenese, težave se začnejo po tem ko pobereš prve plodove. Takrat se rada pojavi plesen, tako da se bo treba pripraviti z našimi "škropivi". Samo sem pozabil, kje imamo tiste recepte, ki si jih prevajal. Pri meni je tako da ne obvladujem solate, pa je tolko pojem, da mi že iz ušes raste. Šalotka ni tako lepa kot ponavadi. Letos sem jo sadil malo pregloboko. Je pa zelo okusna. Dva tri dni še, pa bodo prve bučke za pobrat. Zelo lepo pa napredujejo zelje (ima že male glavice), kolerabice (nadzemne) imajo že lepe gomolje, cvetača je zelo lepa, brokoli pa raste nekaj počasneje. Včeraj sem kupil še nekaj kolerab in če bom dobil v začetku junija še kaj sadik, jih bom še sadil. Sem prebral, da zelo dolgo stojijo, tako da bi jih bilo treba sadit pozno in pobirat pozno jeseni in dat v klet. Moram malo poštudirat do kdaj se jih lahko sadi. Mogoče bi še lahko posejal seme in vzgojil sadike za pozno jesen. Peteršilj tudi že trgamo in ga bomo sočili s korenčkom. Edino s paprikami nisem zadovoljen. Špinača je sama pognala med šalotko, tako da jo je treba sproti pobirati. Ma vsega bo dovolj.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko  Datum:   26-05-09 08:25 Prevod teksta o škropivih je tukaj: http://www.svet-je-lep.com/phorum/read.php?f=9&i=2893&t=2744 ,sam si mi celo omenjal da se najdejo opisi raznoraznih pripravkov tudi na http://www.ajda-vrzdenec.si/l1.asp?L1_ID=9&LANG=slo,slednje bi tudi sam moral enkrat preučiti.Če ne prej ko bo potreba.Sam sem še vedno mnenja,da bo z leti potreb po teh raznih preparatih vedno manjši,če se bomo držali zastavljenih metod. Tudi sam dobivam nekaj vzgojenih sadik,saj moje metode še niso najboljše in pogoji nekaj slabši,a ta metoda je zelo dvorezna.Načeloma bi jih moral počasi aklimatizirati,ker jih preneseš iz toplega in škodljivcev prostega prostora na polje,ki je hladnejše in polno njih.Uspeh je zelo dvorezen,kar sem doživel z papriko in brstičnim ohrovtom in sem ju pozneje vzgajal postopneje in samostojno(so pa pardižniki in zelje zelo uspeli).Od presajenih rastlin pa so ostala le gola stebla,še enkrat potrditev,da idealiziranja v realnosti ne prinesejo rezultatov,šibki ne postanejo zlahka močni in veliki,ker v naravi vedno imajo oponente. Res je,vsega je dovolj,lahko bi že začel izkopavatio krompir,a rastline so tako lepe,da mi jih je kar žal.Morda sem se pomalem že zaljubil vanje ali pa prenašam teorijo sočutja že na to raven.A živeti je vsekakor treba.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   29-05-09 11:12 V sredo sem zasadil še eno kupljeno sadiko rdečega ribeza,ki je že imela izoblikovane plodove,a niso bili v procesu zorenja,torej obarvani.Posadil sem jih ob sadiko črnega ribeza,ki ima ob sebi zabito tonalitno skalo.Tako sedaj tvorita neke vrste dvovišinski sestav.In skala,ki dovaja toploto v zemljo bo vplivala na obe rastlini. In danes zjutraj,torej po 48 urah opažam,da so trije plodovi že obarvani rdeče,kljub temu,da so trenutne temperature zmerne.In do večera jih bo zagotovo še več. Kakorkoli pogledaš,skale pozitivno delujejo na rast rastlin,ki jim ustreza toplota,to sedaj lahko izkustveno(limona,smokva)nedvomno potrdim.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: korenček  Datum:   29-05-09 13:26 Ko boš lahko daj kako sliko teh kamnov in ribeza da si lažje predstavljamo. Ja super da vama z klopotcem ratuje že prvo sezono , oćitno teorija ni samo teorija ampak prava stvar super.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   30-05-09 18:37 a

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   30-05-09 19:09 Ups,težave s tehniko,najprej pri prenosu ko mi je prenselo le nekaj slik(skupaj 123),a mi je delno uspelo,zato dodajam slike na webshots:http://community.webshots.com/album/571320535jIaHtL Nikoli ni za obupati,sploh pa nad lastnim neznanjem in tehniko,ki dela zoper raztresenega človeka. Vrt kot kaže na nekaj dneh starih slikah cvete in brsti,da sam ne bi verjel,spremenil se je v malo džunglo,kjer je težko najti meje med to in ono kulturo in se vse že močno prepleta.Slama(nekaj let stara)polna vlage sprošča dosti dušika in od nikoder se je vzela detelja,ki je že 20 cm visoka,popolnoma po Fukuoki.In jaz imam še skorajda cel paket črne detelje,ki sem jo kupil,a bo očitno ostala neporabljena.To sem itak načrtoval,a težava je res,da je včasih težko najti rastline,ki bi jih naj obral,torej sem že podoben Holzerju. Ker je vsemu permakulturnemu zanosu navkljub v meni še vedno kanček redoljubnosti bo v prihodnje potrebno dodati nekaj sistematike,že zavoljo lažjega dostopa.Tako si sedaj prav želim,da bosta vrt ob robovih prerasla topinambur in koruza,da bo vsaj nekaj ¨reda¨ in da se džungla ne razširi. ¨Najhujša¨nadloga je poleg rukole pred časom(ki se je umirila,delno sem jo pa odstranil)Fukuokova redkev daikon,ta je v nasprotju z skromno rastjo v začetku prav podivjala in je že čez 50 cm visoka,tako je poleg ene sadike krompirja in čebule,ki imasta po 70-80 cm v višino najvišji sestav na vrtu.Kaj naj z njo počnem mi pa tudi ni jasno povsem. Kakorkoli pogledam,slama ki je dovolj vlažna z dodatkom detelje je res točno tisto,kar je pisal Fukuoka.In to lahko zaključim že po nekaj mesecih začetniškega delovanja.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   02-06-09 13:06 Gradnja kurnika je končana, dobil pa je že tudi stanovalce. Dve laški kokoši (petelina in kokoš), tri črne in tri grahaste letošnje kokoši. Laha sta prišla dva dni pred ostalimi in se temu primerno tudi obnašata. Ko so prišle ostale, sta demonstrativno zapustilo ograjen prostor na prostem in odšla v kurnik. Skočila sta na najvišjo letev in se obrnila proti steni kurnika. Ko sem zvečer dal novodošle v kurnik se sploh nista obrnila. Bom videl kako se bod stvari razvijale danes. Na prostem ima vsaka okoli 20m2 prostora, tako da res ne bo stiske. Kokoši sem vzel na farmi, rejca pa poznam in pogoji za kokoši v hali niso bile slabe. Če pogojem v hali sploh lahko rečemo da so dobre, oziroma da niso slabe. Vse je bilo čisto, stiska ni bila prehuda, dobro prezračeno, vendar umetna svetloba, gotovo so bili hrani dodani antibiotiki, hranjene so bile s krmo, kateri je dodana živalska moka. Rejec mi je dal zraven še vrečo z 20 kg krmil, ki pa jih ne bom dal kokošim, ker to ni naravna hrana zanje. Dajal jim bom zrnje koruze, pire, pšenice in ovsa. Dodajal pa bom verjetno stisnjene pogače, ki ostanejo od pridelave bučnega olja. Pa paša zunaj seveda. Kokoši so takoj zažele brcat po zemlji in iskat hrano, kljub temu da pri rejcu tega niso mogle. Nagon. Septembra pričakujem prva jajčka.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko  Datum:   02-06-09 15:09 Pravi permakulturni korak,ki ti bo pa očitno prinesel še kokošji boj za oblast znotraj kurnika,a vem da boš zmogel.Prostora pa imajo res obilo,to so prava nebesa zanje. Mogoče še kako fotografijo,pa kaj o načrtih glede rastlinjaka,imaš kakšen načrt zanj?

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   03-06-09 21:49 Glede na spremenjene osebne preference,ko sem se nagnil k uživanju pretežno sveže,nekuhane(ali malo kuhane)hrane sem spoznal,da sem vrt ¨napačno¨ zasadil.Da bi sedaj rabil več zelenja in sploh rastlin,ki dajejo čimveč užitne biomase.Enako sem spoznal,da je smiselno da permakultura ostane vsemu navkljub redoljubna,ker tako lažje pobereš pridelek. Meni se je vse namreč tako razraslo in pomešalo,da sploh več ne opazim kje so moje opeke,po katerih se je dalo elegantno hoditi.Enako se mi zdi smiselno ostati znotraj shematske razporeditve,na gredici pa mešati dve do tri kulture.Sama zastirka(recimo slama+detelje itd)opravi dovolj dobro delo,da ni skrbeti za bolezni,škodljivce ipd. No to bo naloga za naslednje leto ali pa vsaj jesen.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zastiranje vrta

Avtor: jabolko  Datum:   08-06-09 14:45 Letošnje leto je obilno z deževjem,kar je dosti doprineslo k res preprostemu prehodu na permakulturno vrtnarjenje,saj ni težav z kaljenjem pod slamnato preprogo. Vrt se je tako močno razrasel in zarasel,da je res užitek iz dneva v dan pobirati vse te plodove.Črni ribez bo tako kmalu končal z zorenjem,rdeči pa zares začel.Tudi tayberri,mislim,da mešanec med robido in malino je oblikoval močne plodove,ki so pred zorenjem.Morda konec tedna bodo že prvi paradižniki v rastlinjaku,tudi tisti zunaj že oblikujejo plodove.Blitva,špinača,solate,redkev daikon,čebula in še mnogo tega prav brsti,vse je izrednega okusa.Četudi je po deževju opaziti vsepovsod obilo polžev ni opaziti škode na rastlinah.Rani krompir bo kmalu končal svojo pot v kleti,hroščem ni uspelo narediti nobene omembe vredne škode na krompiriščih.Do sedaj nisem uporabil nobenih pripravkov za špricanje katerekoli vrste rastlin,kar je ob prvem letu,ko je humusna plast zemlje še šibka dober dosežek. Načeloma vse le opazujem,pobiram plodove in razmišljam o naslednjih saditvah,potem ko bodo nekatere rastline končale vegetacijo.Detelja je v enem delu vrta zrasla čez 30cm,tako bom hočeš nočeš moral preučiti Fukuokovo metodo gojenja zelenjave z deteljo,seveda v naslednji rastni sezoni,ko bomo letošnje napake,predvsem glede razporeditve vrta,prehodnosti znotraj njega ipd. poskušali popraviti. Čez dober teden na pot k Holzerju,da poiščemo še preostale skrivnosti permakulture.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - figa

Avtor: jabolko  Datum:   08-06-09 21:15 Figin odrastek(ni ravno velik),ki sem jo prenesel od znanca je bil sestavljen iz dveh delov,kar sva opazila šele ob izkopu.Tako je eden ostal na starem mestu,eden je pa romal k meni.In očitno mu v glinenem loncu,z dvema manjšima skalama v zemlji in ob zidu iz tonalita zelo godi,ker je pognal že kup polno izoblikovanih listov in poganjkov,ki so več kot očitno zelo vitalni.In raste bistveno bolje od kupljene fige,ki ima že razvite korenine in tako zbito zemljo,da mi skale sploh ni uspelo namestiti.Je očitno,da bi morala najti pot na prosto ali pa v večjo posodo. Danes sem obiskal znanca,da bi si ogledal njegov del prvotne rastline in očitno je močno zaostala v razvoju,le listič velik kot noht mezinca daje vedeti,da gre za živo rastlino.Njegova lega po mojem ni najboljša,tudi skal seveda nima ob sebi. Ko grem po trgovinah in dam 3-4 evre za peščico res okusnih posušenih fig(ki jim pospravim za dobro malico),se kar ne morem načakati trenutka ko bodo na teh mojih figah rasli plodovi,ki so mi postale eden najljubših nosilcev energije. Morda drugo leto,bodimo optimisti.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- jagode

Avtor: klopotec  Datum:   09-06-09 08:16 To pomlad sem na eno gomilo posadil jagode, ki sem jih kupil v OBI-ju. Posadil sem jih in nato zastrl z debelo plastjo slame. Jagode so se lepo prijele,in rodijo zelo okusne plodove, rastline so zdrave. Sem pa včeraj opazil da so pognale dolge bičke na koncu katerih so zametki listov. Pod listi so zametki korenin s katerimi se vkoreninijo in tako razmnožujejo. Je pa en problem, ker se skozi debelo plast zastirke-slame ne morejo vkoreniniti. Treba jim je pomagati in slamo na tistem mesti malo odgrniti in dati poganjek na zemljo, čez pa malo slame za obtežitev. Sicer pa je zastirka iz slame pri jagodah zelo v redu. Tako jagode niso nikoli blatne. Poleg ostalih prednosti seveda.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- jagode

Avtor: jabolko  Datum:   09-06-09 19:43 Pri eni sadiki jagode sem tudi sam opazil te bičke,a ji je sami uspelo postaviti se na nove noge.Tudi moje so zelo zdrave,del jih je prekrila detelja in so nekoliko zasenčene,zato se je plod nekoliko zmanjšal,saj pride manj sonca do njih. Me pa res čudi,da pri tebi detelja ni izbila na površje,meni je okupirala eno tretjino vrta,sicer nisem meril višine,mislim da je zrasla vse do 40 cm. Kako se nositi s tem še ne vem(Fukuoka in zelenjavni vrt v sadovnjaku),sem pa danes pobral bučke,ki so že sedaj zelo lepih dimenzij,a so šele na začetku plodnosti.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   11-06-09 12:05 Nekaj rastlinskih vrst v mojem permakulturnem vrtu se je močno razraslo in doseglo meni doslej neznane velikosti.Tako so buče že zapustile okroglo žičnato gredo in se razrasle med krompir,kar jim močno godi,saj sem včeraj ubral eno res veliko bučo,iz katere bi kaj kmalu lahko prideloval olje.Seveda so buče za olje zrele pozneje,septembra ipd.Zimska solata Nansen,za katero soseda pravi da po okusu sodeč sodi med endivijo(izkustveno),ki sem jo zasejal v rani pomladi se je na delu vrta zastrtem z kartonom dvignila do 118 cm v višino in so me že spraševali ¨kaj je tisto tam v kotu¨,na odgovor da je to solata sem dobil le močno začudene poglede.Res je,da so se naj nanjo ponekod naselile neke uši,a mene to v nasprotju z drugimi nič ne moti.Raste še naprej,listi so še vedno močni in okusni,opaziti je pa tudi kar nekaj meni neznanih ¨pikapolonic¨,ki te uši očitno ljubijo. Redkev daikon dosega enako višino(118 cm),povprečna višina je pa okoli enega metra.In še vedno rastejo. Detelja,ki sem jo ocenjeval na 40 cm,meri vse do 64 cm.Koprive so dosegle krošnjo drevesnato raščenega črnega ribeza,torej imajo čez 1 meter.Namerno jih nisem rezal,ker želim,da se razrastejo po gredici. Tudi mnoge druge vrste so zelo čvrste rasti,a kot laik ne morem narediti primerjave.In vse so zelo dobrega okusa,tako sem odkril novo dimenzijo okusa špinače(poznam le tistega ¨zmrznjenega¨)in jo zlahka uživam v presni obliki,blitve,metlike ali lobode(ki je še nisem poznal),krompirja,ki je izredno slasten. In še česa drugega.Moram pa priznati,da sem nad ¨neredom¨ kar malo začuden,vse se meša in križa,kar je navadnemu vrtnarju čudno.A se bo potrebno navaditi.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: jabolko  Datum:   11-06-09 12:16 Solar Food Dryer Dobil preko emaila načrt za izdelavo sončnega sušilnika,načrt je z nekaj spretnosti izvedljiv marsikomu.Sam zaenkrat razmišljam o sušenju v rastlinjaku(vprašanje vlage)ali pa v najemu pri sosedi,ki ima rastlinjak za vzgojo sadik,kjer je zrak neprestano suh. http://www.pathtofreedom.com/pathproject/offthegrid/solarfooddryer.shtml

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: jabolko  Datum:   11-06-09 12:23 Še tehnični oris: http://www.i4at.org/surv/soldehyd.htm

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - Huda ura

Avtor: jabolko2  Datum:   18-06-09 22:11 Vzhodni del dežele je v torek doživel hudo uro,kakršne ni bilo že lep čas.Sam se v štirih desetletjih ne spomnim da bi bila povzročena približno podobna škoda v neposredni okolici.Četudi recimo toča ni bila posebno velika,res pa je pihal močan veter.Več objektov je razkritih,četudi delno,mnogi vsaj načeti.Po poljih je kot da bi bila zravnana z zemljo.Res je da je šlo za pasovno škodo,drugi deli imajo manj ali malo škode. Velik del krivde za večjo škodo nosijo ljudje sami saj je zelo očitno,da v zadnjih letih vsi stavijo na ¨estetiko¨,pokrajino spreminjajo v klasični monokulturni monolit in to vsepovsod.Kaj je vzrok te miselnosti poskusite uganiti sami.Ki ga vsaka večja nevihta zlahka razdre do tal.Če le pogledam naše sosede,so letos odstranili brajde,ki so bile izredno lepe in odlično grajene,z izrednim ogrodjem.Že pred leti več dreves,nekaj celo letos.S tem so si povabili hudo uro na lastni dom.Podrlo jim je prastar oreh,ki je celo padel na našo stran,polomil našo jablano,tik ob mojem kompostniku.Nesapmet pač nima meja.Ob odpravljanju škode se je mlajši sosed celo lažje poškodoval. Kakor so ljudje pomalem že sprejeli miselnost,vse huje bo,tako se jim pomalem že svita glede vzrokov.O CO2 jim pridgajo že na TV,a veselje ob povzročanju hrupa z raznoranimi bencinskimi aparati jim kar ne zmanjka.Lepota po standardu je pač pomembna reč,pa naj stane kar hoče. Na mojem vrtu je kar škode,a bistveno manj kot kjerkoli okoli,pravzaprav je preživel,četudi z ranami.In tudi obnovil se bo bistveno hitreje,kot vse ostalo,saj si rastline medsedbojno pomagajo,dajejo zavetje,vlago,ščitijo pred škodljivci ipd.Tako tudi tokrat ne bom uporabil nobenih sredstev za karkoli,kar drugi logično počnejo... Zelo smiselna je bila zaščita z vseh strani,z ene strani je bila zašćita skladovnica drv in pas topinamburja,z druge plastenjak,z drugih dveh vrsta koruze,ki sem jo zasadil pred mesecem.Slednja je sicer dobila kar po grbi,a je vseeno nudila nekaj zaščite in še vsemu navkljub ostala živa.Zelo dobro je vlogo odigral topinabur,ki ni dosti poškodovan in tudi rastlinje okoli njega ne.Plastenjak je dokaj uničen(sem ga odstranil),a bo ga še možno uporabiti kje v zavetni legi,če bi to še želel. Zavedal sem se da je postavljen na napačnem mestu,a takšen je bil trenutno možni kompromis.Tudi postavili smo ga februarja,zelo površno in mi za vse to ni nič žal.Je pač bil cena ¨vstopa¨v področje,ki se možaku teh let ne pritiče nujno.Sedaj pa gremo le še po metodi Holzer,Fukuoka,Mollison.. Tudi okolica verjetno spoznava kako dober pristop je to,to se v takih trenutkih več kot pokaže,ker razlika v preživetju rastlin je izredna.Sam bi ocenil mojo škodo na 40%,medtem ko je pri drugih med 70 in 100.Seveda prvo leto ni bilo mogoče uporabiti vseh metod,kakor zavoljo pomanjkanja znanja,izkušenj,kakor določenih semen(topinabur,sončnice,koruza)ipd...Po opazovanju okolice imam občutek,da je dobra varovalna rastlina sončnica,na teh je videti zanimivo malo škode,bi jo bilo smiselno mešati v zaščitni pas z topinamburjem,morda koruzo...Seveda vsaj v dvoredni pas,torej vsaj pol metra široko,okrog celega vrta in še morda en vmesni pas vmes. Kakorkoli,jutri bo spet dan...

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - Huda ura

Avtor: korenček  Datum:   19-06-09 11:43 Zanimiv pristop do krize in toče - vsi jamrajo in stokajo (kar je nekako razumljivo) medtem ko ti iščeš vzroke in si ugotovil da manjka zaščitni pas ki varuje. Se mi zdi da ko boš prišel od holzerja boš imel še kakšno idejo več kako obraniti svojo grudo. Se pa 100% strinjam s tabo da smo si kar sami krivi ko v imenu neke nove estetike odstranjjujemo varovalne rastline izpred naših domov. Bravo čestitam očitno imaš oči na pecljih

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - Huda ura

Avtor: jabolko  Datum:   19-06-09 18:03 Kdor je sposoben opazovanja zmore ugotoviti čemu se recimo škoda pojavi ravno na določenem mestu,celo na določenem trenutku.Iz tega je moč razbrati odnos ljudi do narave,enako odnos ljudi med seboj. Opaziti je da v mnogih glavah vlada monokulturna puščava,ta je pravzaprav prikrita prisila prostora in časa.Vase želijo zravnati,uravnati,normirati,akr ima seveda fatalne posledice,ker znanje ki ga vlagamo v to delovanje je zelo nizko,pa karkoli si kdo domišlja o tem.Sicer je pa tako bilo vedno..z nasprotno miselnostjo bi stvari bilo mogoče dokaj enostavno uravnotežeiti,spremeniti,omiliti.Tako smo v precepu ko vedno večja škoda prinaša celo ¨korist¨,veča BDP(naj dvomi kdor hoče),seveda pa le do neke točke,ki je še navidezno nsimo presegli,vsaj ekonometrično.Če greste te dni po trgovinah opazite nenavaden živžav saj se oškodovanci neurij ¨ščitijo¨ pred prihodnjim,ki bo zagortovo prišlo.Preživetvenost mojih rastlin polagam tudi dejstvu,da rastejo na boljši zemlji in so tako trpežnejše,vzdržljivejše. Tudi Fukuoka je pisal,da so pokrajine zahoda zelo blizu,v predstopnji puščave,ko gledam naokrog bi mu lahko nedvoumno pritrdil,sploh če poznamo meteorološke trende in dodamo premico časa. Če ste pa dovolj poslovni pa lahko z nesrečo človeka,rastlinstva in živalstva dobro zaslužite saj lahko podate stavo-opcijo na ¨rast¨ naraščanja človeške neumnosti-neurij,hurikanov ipd.: http://weygandcapital.com/2009/06/17/eurex-fuhrt-wirbelsturm-futures-ein/ Celo ameriška vlada je te dni podala izjavo da so klimatske spremembe proces,ki je nezaustavljiv in nepovraten. Če bomo ostali na sedanjih okopih nedvoumno,da bi se nenadoma spremenili je pa skorajda enako iluzija.Preveč interesentov je v igri,navidezno nezamenljivo močnih. Zato se le dobro zabarikadirajte,druge izbire zaenkrat ni.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - Huda ura

Avtor: korenček  Datum:   20-06-09 16:10 Če se ne motim ta vikend gresta s klopotcem obiskat Holzerja. Upam da v avstriji ni takega slabega vremena kot pri nas. Obveščajta prosim pa ne pozabita fotoaparata doma. Lep vikend

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - Huda ura

Avtor: jabolko2  Datum:   21-06-09 19:49 Res smo bili včeraj na Krameterhofu in je bilo izredno poučno in zanimivo,nam je odprlo veliko novih horizontov.Veliko smo pametaovali pozneje v dialogu,tudi na poti domov(Jože,Iztok,Matija).Celodnevne ekskurzije se je udeležilo med 40 in 45 ljudi iz cele Evrope,sam sem slišal največ švicarske nemščine,bilo je precej Nemcev,Avstrijcev,trije rusko govoreči,dva Poljaka,Portugalka,pred vhodom zjutraj sem opazil tudi avtomobila z francosko in finsko registracijo. Sepp je posebej poudaril velik interes za njegov pogled na permakulturo v Sloveniji,le dva dni prej sta ga obiskala dva avtobusa obiskovalacev iz dežele.Če bo čas omogočal bo sprejel permakulturni projekt pri nas,domnevno blizu Ljubljane(relativen pojem)kjer bi bilo mogoče nabirati tudi praktična znanja z tega področja. Vreme smo preživeli,četudi smo pred vrati posesti okoli devetih zjutraj namerili 4 stopinje Celzija,ko se je dež unesel se je nekoliko otoplilo. Slikali smo kar nekaj in upam,da bo uspel prenos slik.Odnesli smo obilo izvirnih idej ,Krameterhof je res izredni laboratorij na prostem. In seveda osnova vsega človek z izredno energijo,ki dobesedno živi za Holzersche Permakultur 365 dni na leto.Izredno jasnih misli,odločen in čvrst v svojih mnenjih,brezkompromisni realist,oseba ki jo teoretično morda srečaš dvakrat v življenju. Glede prehrane človeka bi se naša mnenja lahko kresala,a to ni bila poanta našega potovanja. Potrebno je urediti misli in pozneje kaj strniti,morda me pa v tej nameri prehiti klopotec.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   23-06-09 18:46 Še mnogo slik,nekatere so že ¨stare¨: http://home-and-garden.webshots.com/album/573190513ejcWQB Počasi bo potrebno to reducirati,ker vodi že v inflacijo in ni več posebej smiselno....No morda pa le.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - Huda ura

Avtor: jabolko  Datum:   23-06-09 18:51 Vrt se obnavlja,rastline enostavno želijo preživeti,škoda je pa kljub temu,a še bolj gre za poduk. In tako je izgledal moj plastenjak takrat: http://home-and-garden.webshots.com/photo/2286551260105035731auIgsZ 250 evrov in ena izkušnja več.Staviti na naravo,tehnika je pokvarljiva reč in nikoli se zastonj ne obnovi.In tako jaz tudi tega plastenjaka ne bom,kriva je pa Hügelbett Seppa Holzerja.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -praktično

Avtor: jabolko  Datum:   25-06-09 21:32 Semena in mešanice semen v večjih kilogramskih količinah in po zmernih cenah: http://saatgut-shop.eu/shop/catalog/browse?shop_param=

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko2  Datum:   29-06-09 10:49 V knjigi Divja hrana Daria Cortesea je opisana tudi Mahonija( http://en.wikipedia.org/wiki/Mahonia ),ki pri meni doma raste tik ob vhodu na parcelo ob tonalitnem stebru in sicer v obliki 1,5 metrskega grma,ki raste nadvse zdravo in bujno.Ravno to višino omenja Cortese kot zgornjo mejo rasti rastline. Po njegovem opisu bi naj plodovi temnomodre barve dozoreli v poznem poletju,konec avgusta ali v začetku septembra.Odkar rastlino poznam jo opazujem in začuda so plodovi,ki so očitno že zreli danes in so kot opisano sladko-kislega okusa. Vzrok te prerane zrelosti je seveda spet toplotna past ali podpora,ki jo nedvoumno nudi skalnat steber ob katerem raste. Ta pojav je smiselno zelo dobro preučiti in opazovati. Vsekakor pa bodo plodovi te naše mahonije letos prvič uporabljeni v prehrambene namene,zelo očitno nihče v okolice ne ve,da gre za rastlino z užitnimi plodovi.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: klopotec  Datum:   29-06-09 17:11 http://klopotca.shrani.si/?VRT Malo sem poslikal zgornji vrt, ki se je po toči že kar opomogel. Na eni sliki je obiskovalka, ki krade ribe iz ribnika, na eni pa kako se je znašel manjši petelin in krade jagode ribeza. Ker je spodnje že pojedel, se sedaj zavihti na vrata kurnika in zoblje še jagode iz zgornjih vej. Na eni sliki pa je naša veranda, ki jo je zasadila Marija. Vsekakor ji je uspelo bolje kot lani meni. Na eni slikci pa je fižol, ki bo prerasel opore in delal senco in hlad spodnjemu nadstrešku. Zdaj fižol že cveti, si je pa tudi kar opomogel po toči. Na eni od gomilastih gred rastejo skupaj kolerabe, zelje, brstični ohrovt, jagode, smrdljivke in paradižnik. Paradižnik sem pustil kar ležati na slami. Nedolgo nazaj je bil pri meni Burni in sva gledala cvetačo, ki ima orjaške liste, glavic pa tedaj še ni bilo videti. Zdaj so se pa lepo pokazale in so bele kot sneg. Jutri eno odrežem pa da vidim, če so tudi dobre tako kot so lepe.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko2  Datum:   29-06-09 17:51 Plodove mahonije sem tudi poskusil,a ker so prav močno kiselkastega okusa sem jih zmečkal in dodal nekaj medu.Tudi namočen lan ipd. bi sodil zraven,nedvomno. Vsekakor je pa omenjena mešanica medu in mahonije bila zelo slastna.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: jabolko  Datum:   29-06-09 18:00 Klopotec se je permakulturnega projekta lotil nadvse sistematično in uspehi so več kot vidni.Ko je zadnjič prilepil sličice semkaj sem zares verjel,da ima hude težave z lokacijo,ki je bila včasih del rudnika ipd.,a temu ni tako.Trenutne slike govorijo nedvoumno sliko. Na obisku sva(smo) malo pametovali o tem in onem,iskali ideje,rešitve,tudi težave(he,he)...Zelo je opaziti,da če je greda zastrta z slamo(ali kako drugače)lahko ohranimo klasične oblike gredic a rastline so še vedno močne in čvrste.V naših pogojih je torej največja napaka napačna obdelava tal in tu je prva rešitev.Sam sem se držal predloge Mollisona in Fukuoke(mešanje rastlin kar se da)in se utapljam v težavi,da v tej goščavi težko poiščem svoje fižolčke,jagode,šalotko,čebulo...Le buče so tako velike,da jo zagledaš že od daleč. Čez leto dve bo pa klopotec tako daleč,da bomo namesto k Holzerju hodili k njemu na ekskurzije,jaz bom pa junior asistent..(šala mora biti).

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: korenček  Datum:   29-06-09 22:20 super zgleda-zeleeno in bujno raste- čestitke

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: korenček  Datum:   29-06-09 22:24 Ni slaba ideja da bi namesto v avstrijo hodili na miniaturno posestvo g.Klopotec. Kot minimundus v avstriji- Samo bi bilo za klopotca hudo breme saj bi mu vse popapali še preden bi bilo zrelo.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: klopotec  Datum:   30-06-09 09:06 Ja, kar lepo raste, če ne bi bilo toče, bi bilo pa res rajsko. Ampak serastline lepo pobirajo. Zdaj sem na vrtu nekaj pobiral in sem gledal en paradajz. Pred točo je imel dva vrha in je oba odsekalo 5 cm nad tlemi. Samo dve špali sta ostali. Zdaj sta pa oba vrha pognala nove vršičke. Rastline se res borijo za preživetje. Včeraj sva pa posadila tri kivije. Nič nisva komplicirala. Eno drevo smo prejšnji teden v novo nastajajočem sadnem vrtu podrli, ker je dajalo preveč sence drugim rastlinam. Drevo je imelo več vrhov in smo debla odrezali malo višje, da bodo ostanki opora kivijem. Kivije sva posadila kar med korenine podrtega drevesa in jih obložila s kamni. Bili so bolj bogi, ker zdaj v drevesnici dobre robe več ne dobiš, pa še toča jih je v drevesnici. Ampak imam upanje da bodo zrasli. Je zanimiva "kreacija", bom poslikal, da bo Burni dal oceno. On je velik pristaš uporabe kamnov. Če ma kdo bavarski kivi naj malol opiše kako se kaj obnese, kdaj mu je prvič rodil, rastišče , pa te stvari.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: korenček  Datum:   30-06-09 10:01 Pojdi pogledat na blog Narava ima vedno prav ta človek ima bavarski kivi -če je to tak mali kivi kot kosmulja , ko raste ga je ko dreka in je full zanimiv saj ga poješ celega, se mi zdi pa da rabi eno par let da začne rodit.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: jabolko8  Datum:   30-06-09 14:11 Bavarski kivi imam tudi sam,sem ga letos kupil po nagovoru prodajalke in je bil prav poceni rastlina(3 do 3,5 evra).Po opisu na Wikiju in opažanju sicer raste počasneje od navadnega kivija,moj se je vsaj dva meseca prilagajal novemu okolju,sedaj pa je pospešil rast.Seveda sem tudi ob njem dodal tonalitno skalo(ki so 37 let čakale,da jih nekdo uporabi,ostanek od gradnje hiše v letih 1972-1976). Dodal sem mu ogrodje po katerem bi naj plezal,sedaj pa zvem,da ima v bistvu grmovno obliko rasti.Kaj se more smo pač laiki,ki se učimo. http://www.vecer.com/blog/podatki/2009%5C06%5C21%5C2009062114295493-103-234-55-0.jpg http://www.vecer.com/blog/rajmis http://www.vecer.com/blog/rajmis/id38530 Zanimiv blog,očitno že izkušenega presnojedca,ki zelo dobro izkorišča omejenost pogojev(300m2;..) v katerih deluje. Nedvomno vredno branja,korenček,očitno imaš dober nos za okusne reči!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: jabolko  Datum:   30-06-09 14:22 http://www.vrtnarstvo.si/trgovina_artikel_podrobnosti.php?cat=11&subcat=31&id=24&offset=5&show=5&sort=1 Tukaj sem ga kupil jaz in je dobro,da si res preberem nekaj tehtnega o njem,vsemu navkljub.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: klopotec  Datum:   30-06-09 17:29 Sem videl ta blog. Super ni kaj. S točo pa ima tudi takšno srečo kot mi.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: korenček  Datum:   30-06-09 17:47 Klopotec sem se pozanimal in bavarski kivi naj bi rabil vsaj tri leta da obrodi pa vsaj 4 da se dobro naješ. Ko je pa malo starejši je pa plodov ko uši tako da neveš kaj bi z njimi. Ima pa ta človek na majhnem prostoru čuda zelenjave in sadja tako da očitno res ne rabiš ogromnih površin da bi si lahko pridelal zadosti zelenjave

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: jabolko  Datum:   30-06-09 18:04 On omenja 300m2 veliko njivo,morda ima še kje ob hiši in sadovnjak ipd.In to na Koroškem,kjer je povprečna letna temperatura dokaj nizka(okoli 8C +-),kar ni najugodneje.In s tem oskrbuje sedem ljudi,ki so verjetno veliki potrošniki sadja in zelenjave(presnojed,sokovi ipd..). Moj vrtiček,ki sem ga štartal z O% znanja o pridelavi hrane je velik ca.70 m2 in že v prvem letu je pridelka toliko,da ga Vitamix ne more pospraviti.Polovica površine je celo krompir(tudi za ozimnico),za zelenjavo ob pametni delitvi res porabiš malo prostora.Moja okrogla žičnata gredica po predlogi Billa Mollisona je tako polna vsega,da je v višino 40 cm popolnoma pokrita z rastlinjem. Meni se je vprašanje potrebne površine resno postavljalo,ker imamo na razpolago nadalnjih 15 arov(1500m2)njive,ki jih trenutno ne obdelujemo sami,možno je dokupiti kako njivo v bližini ali jo vzeti v najem. Mnogi ljudje,ki niso kmečkega(ali podeželskega) izvora in ki si postavljajo to vprašanje se ogrevajo za nakupe pravih posestev(1 ha in več)s ciljem doseganja samooskrbnosti,a po tem ni resne potrebe,če ste v sadno-zelenjavnem modusu,zagotovo ne.Že bistveno manj je več kot dovolj. Zaključek:Če bi človek spremenil prehrambene in pridelovalne navade bi za oskrabo prebivalstva potreboval le majhen delež sedanjih površin in vodnih virov.Vir energije je seveda sonce in hladna glava.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- VRT

Avtor: korenček  Datum:   30-06-09 22:18 Ob hiši ima prostora kot so povprečno velike parcela vnaseljih samo da ima izkoriščeno v nulo če si opazil ima predelan en balkon v toplo gredo kjer ima paradižnik pa še kaj- okrog hiše mu namestorož rase trta tako da ima tudi grozdje pravtako pa ima ob hiši napeljan bavarski kivi. V bistvu ima izkoriščenoparcelico v nulo.Pa ko popližje pogledašslke vidiš da uporablja določene elemente permakulture kot je zastirka in mešanje rastlin ni kaj tip obvlada

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - figa

Avtor: jabolko2  Datum:   24-07-09 16:51 Pred časom sem ravno tukaj zapisal,da bo z temi mojimi figami še obilo veselja.In res,komaj sta se rastlinici dobro aklimatizirali na skalnato okolje ob hiši,ki dovaja dovolj toplote,že so se na tisti kupljeni pojavili prvi plodovi in to pet po številu,vsaj zaenkrat.Izgledajo čvrsti in zdravi.Druga figa,ki sem jo presadil od znanca se je iz majhnega klinčka že bujno razrasla in je to drugo že dohitela po velikosti. Kakorkoli pogledam,včeraj sem v Kopru poskušal poslednje julijske fige(jih ni več,spet avgusta,stale so 3e za kg),tako bom v začetku septembra po nekaj mesecih vzgoje užival v lastnih,četudi jih bo še za vzorec zaenkrat.Tudi limone bodo vsak čas zrele,zaenkrat kaže na 3-4 velike plodove ali bodo številni majhni plodovi sposobni dozoreti pa zaenkrat ne vem.Pri limoni bo potrebno osvojiti znanje glede optimalnih pogojev za rast,ker mi zaenkrat niso znani. Kakorkoli,sem prav vesel tega razvoja,trud se bo postopoma očitno poplačal.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   24-07-09 17:53 V mojem malem biotopu(2R-1M,globina 85 cm)sem opazil plavati čisto pravo in prav veliko žabico,česar sem bil izredno vesel.Predvsem zavoljo spoznanja o povezanosti naravnih procesov in njihove pomembnosti kakor za lasten vrt,kakor za ožjo in širšo okolico. Četudi ji bo težko preživeti ob obilici okoliških mačkov ipd.,se veselim srečanj z tem prvim pravim permakulturnim ¨sodelavcem¨po Holzerju).

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: Ivan  Datum:   24-07-09 23:05 Bravo, Čestitke

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - figa

Avtor: Ivan  Datum:   24-07-09 23:07 Bravo za fige, evo pa je tudi Panonnija vsled klimatskih sprememb dobila sredozemsko podnebje. Kje v Kopru pa si testiral smokve?

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - figa

Avtor: jabolko  Datum:   25-07-09 08:48 V Kopru na tržnici.Prva branjevka je rekla,da so julijske fige(v Sredozemlju rodijo dvakrat letno,konec junija in konec avgusta)že pošle in da jih ni več.Nakj metrov proč pa jih je ena še imela nekaj,res pa so bile že zelo zrele in res ta zadnje.A teknile so še toliko bolj. Fige so še boljše sušene,a takrat se spremenijo že v pravo delikateso,saj so tudi cenovno prav drage,med 12-18 evrov za kilogram. Klopotec mi je omenjal,da na Madžarskem recimo gojijo mandljeva drevesa,fige je pa že pri nas kar nekaj,a šele pri meni sem prvič videl plodove na njih.Deloma je temu kriva lokacija ob južni strani hiše,ki je obdana z tonalitnim skalovjem.Temu bi Holzer rekel toplotna past,kar je za fige pač idealen prostor,spominja na klimo kake Hercegovine ipd.Podobno mi ob skalovju v posodah odlično uspevajo paradižniki,pozneje morda še poskusim s čim.Slednji,bi tukaj moral po mojem predvidevanju uspešno rasti vsaj do sredine septembra.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: jabolko  Datum:   28-07-09 22:47 Potrgal in zaužil sem prve vlati koruze,ki so neke vrste zaščitni pas vrta s severne in vzhodne strani vrta.Kmalu sem dobil začudeno vprašanje,čemu da je ne spečem in ali je varno in dobro zaužiti svežo?Po občutku je to vsekakor varno in več kot okusno.Peka,ki sem jo sam prakticiral desetletja se mi nenadoma zdi nadvse čudno opravilo. Če gledamo realistično smo ljudje dokajšnji čudaki v določenih vprašanjih!Čudimo se stvarem,ki zvenijo popolnoma naravno,nenaravne pa imamo za normalne.No morda bo nekoč bolje ali celo drugače.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: klopotec  Datum:   29-07-09 08:03 Bom danes poskusil eno surovo. Ampak pečena pa tako lepo diši.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: jabolko2  Datum:   29-07-09 09:02 Surova ima okus po rahlo sladkanem svežem mleku,vsaj jaz jo čutim tako.Vsekakor je pa zelo okusna,verjetno ima v tej obliki tudi precejšnjo prehrambeno vrednost.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- lastna parcela

Avtor: jabolko  Datum:   07-08-09 21:51 Pred časom sem še enkrat bral Walkerja(stran 121,nemška verzija knjige o sokovih),ki je omenjal izredni pomen življena na deželi in posledične samooskrbnosti z lastno biološko pridelano hrano.Omenjal je površine 15-20 arov,ki bi bile dovoljšne za eno ali dve družini.Na kateri bi lahko našli katero kokoš in kakšno kozo,ki bi jo uporabljali namesto bencinske kosilnice(hec). Tudi sam sem resno v procesu iskanja podobnega koščka zemlje in izvedel sem nekaj zanimivih podrobnosti.Če kupite posest ki bi se jo lahko tretiralo kot kmetijsko posest je trenutno možno dobiti za ravninski del 40 % nepovratnih sredstev za realizirano investicijo (vključuje tudi nakup posestva), za hriboviti pa 50-60%. Temu se reče tretji steber finaciranja(info iz tretje roke,a zanesljiv)in dobite še sredstva za prvo zasaditev ipd. Definicija kaj je ¸kmetija¸so po mojih informacijah dokaj ohlapne,če že delujete z ciljem samoskrbnosti na nekaj deset arih,ste že pogojno v tej definiciji. Tako da če smo sicer notorično kritični do države,se tukaj ponuja kaka priložnost za koga.Cene so res izredno variabuilne od kakih 10000 evrov(za popolno podrtijo) in vse do kakega milijona v bližini urbanih središč.Kje v manj obljudenih krajih je pa zapuščenih posesti obilo in bi se vedno našla kaka priložnost,če bi jo iskali in bili dovolj vztrajni. Seveda vas tudi roke ne bi smele boleti,potem je vse možno,čisto zares... Seveda ni poanta v subvencijski odvisnosti,temveč v odločitvi postati sam kreator svoje usode,živeti tako kot misliš da je najbolje zate,brez nadalnjega iskanja izgovorov.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- lastna parcela

Avtor: korenček  Datum:   07-08-09 22:51 Jabolko samo tako naprej. Če ti uspe dobit posestvo si na konju, saj če bo razvoj prehrambene industrije vključno s pridelovanjem sadja in zelenjave šel še naprej v smer intenzivne predelave, ki daje totalno zastrupljene pridelke bodo samo tisti ki bodo imeli svoj lasten vir lahko uživali hrano ki hrani in ne zastruplja. Če bodo razne firme kot monsato uspele zavladati pol pa sploh bo nujno pomembno imeti lasten vir. Pa seveda lasten vir zdravih neoporečnih semen. To z subvencijami je pa zanimiva stvar, če boš kaj zvohal napiši. Pa pogumno naprej- kar si želiš to dobiš!!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: jabolko2  Datum:   14-09-09 20:52 Ker je topinambur,ki je spomladi in poleti na vrtu služil kot zaščita pred vetrom in premočnim soncem sedaj v septembru postal svoje nasprotje,vrtu je namreč zavoljo višine večje tudi od štirih metrov delal močno senco sem ga posekal na višino metra,s tem sem še ohranil njegovo vitalno funkcijo.Danes sem eno rastlino izkopal in našel sem obilo plodov,mislim,da daje precej več ploda kot krompir na podobni površini.Ta je zelo okusen že v presni obliki,korenine so pa močno razvejane,tako da bi res držalo,da je močno invazivna rastlina. Posekal sem tudi del koruze,enako zavoljo senčenja.Vrt je poln plodov,deloma sem že v pripravah na pozno jeen in zimo.Ob Hokaido bučah sem opazil,da če jih podložiš recimo z skalo ali zidakom,da se okrepi rast(sedaj jeseni),kakor plodu,kakor same zelene rastline...

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: klopotec  Datum:   15-09-09 07:49 Moram jaz tudi izkopat en topinambur in da vidim kak okus ima to čudo.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: jabolko2  Datum:   15-09-09 09:46 Tale moj se mi zdi sedaj okusnejši kot tisti ki sem ga dobil za seme.Morda ker je popolnoma svež,ne vem.Vsekakor bi bil odličen v solati in tudi v mono verziji je okusen,res se z lahkoto gricka in bo še en dodatek na moji listi presnih živil,mislim da dokaj pomemben.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: jabolko  Datum:   21-09-09 15:15 Včeraj in danes sem vrt pripravil na zimsko počivanje,sedaj sledi le še pobiranje pridelka.Topinambur sem posekal na 30 sm,da ne bo več delal sence,enako koruzo potrgal in izpluli,vs ez željo,da se vrt popolnoma preda jesenskemu soncu,ki ga nedvomno potrebuje.Okroglo žičnato gredico po Mollisonu sem zgoraj pokril(na višini 60cm)z kopreno,da nočna rosa ne omokri rastlin,same imajo toplejši prostor in se bolje razvijejo.Razliko sem opazil zelo kmalu.Vrt sem pravzaprav prvič letos oplel(delo za eno uro)in potem ko sem še posejal nekaj korenčka in motovilca še zastrl spet z slamo,porabil sem dve plastični vreči le tega. Sedaj je pogled res lep,plodov je še obilo in tako bo še en lep čas.Še vedno imam paradižnik a ga je nekoliko manj.Presadil sem bazilko(dobil v dar)in stevio.Vse pomične rastline selim na toplejše prostore ob hiši,ki je obdana z skalovjem.tAm bodo uspevale še lep čas,mislim da zagotovo do sredine oktobra paradižnik in bazilika,peteršil itd,vsi občutljivejši.Če bi bilo toplo še en mesece bi požel prve limone,tako bo pa šele naslednje leto.Fig je še nekaj,enako,a niso obilne,drugo leto bi pa morala biti že druga pesem. Zelo zanimivo je opazovati to skalovje.Ko sonce zahaja začne sevatio toploti in to z tako silo,da se rastline,najbolj opazno je na paradižnikih,ki se takrat popolnoma sesujejo,saj so v toplotnem šoku,v peči.Pozneje ko pade noč okrevajo in zjutraj ko je skala že hladna so spet na normalnem stanju.Ta pojav zahteva več zalivanja in gnojenja z rastlnskim gnojiom(kopriva etc),rasteline so pa zelo plodne. Hm,danes sem bral,da če paradižik zalivate z urinom pomešanim z žagovino da se pridelek poveča za štirikrat. Kakorkoli,za prvo leto lahko potegnem zelo pozitiven rezime vsega podjema,na storjenih napakah smo se ogromno naučili,vsega je pa toliko,da vsega ni moč zaužiti.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: jabolko  Datum:   27-09-09 21:58 Ker je obilje jesenskih pridelkov težko uskladiščiti,predelovanje z toplotno obdelavo pa ni moj favoriziran način se je pojavlia potreba po kakovostnem sušilniku.Nekaj malega sem improviziral z lovljenjem toplote ob skalovju ob hiši,kakor z streho,a sončni sušilnik bo preko zime moral zagledati luč sveta. Za pokušino,če koga zanima še kaj drugega pa zelo praktična spletna stran z odličnimi slikami,ki vabijo v posnemanje: http://photos.pathtofreedom.com/

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - blog

Avtor: jabolko  Datum:   16-10-09 21:08 Janez Božič,znan slovenski permakulturnik je začel pisati blog o permakulturi: http://janezbozic.wordpress.com/ Vredno branja in usmerjanja v razmišljanje.Jeseni poteka v okolici Rogaške slatine pravo permakulturno izobraževanje,v petih vikend sklopih.Zanimanje je bilo tako veliko,da nas kar nekja ni dobilo vpisnega prostora. Naslednji sklop srečanj je spomladi 2010.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: jabolko  Datum:   16-10-09 21:17 Izedelujem sončni sušilnik,ki se je pred tednom dni,ko smo imeli 18C izkazal kot vroča peč,četudi nisem izmeril je v njem bilo nekje med 40 in 50C.Poleti bi ga torej lahko uporabljal tudi kot ¨visokotemperaturno¨ pečico. Trenutno ga optimiziram(po domače vrtam luknje za zračenje v stranice,razmišljam kako bo delovalo dolgoročno hrbtišče,ki ni iz vezanih ploč(masivni les se ¨vleče¸,morda bom zamenjal)in nakupil sem material za ¨elektrifikacijo¨. V kolikor toliko normalnih pogojih bi moral služiti kot nizkotemperaturna pečica,za peko esenskega kruha,sušenje krhljev pozimi ipd.. Idejna linka: http://www.k-clements.fsnet.co.uk/dehydrator.html http://www.alpharubicon.com/prepinfo/dehydratorstryder.htm Moj bo logično ¨boljši¨(sanja svinja kukuruz).Slike objavim kmalu,naslednji teden bi ga moral zgotoviti!Danes sem žal pozabil kupiti termometer,a kabli in fasunge ipd.so pa že pripravljeni.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: klopotec  Datum:   17-10-09 08:48 Pridem gledat ko bo fertik.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: jabolko  Datum:   18-10-09 10:23 Načeloma je ves koncept viden že sedaj in lahko povzameš pretežni del ideje! Dokončan bo morda čez kak mesec dni,ker je idejo potrebno zoriti in šelo ko nekaj spoznaš narediti.Kupil sem termometer in sedaj opazujem temperaturne spremembe na mikrolokacijah v neposredni okolici(radij 20 metrov od tu). In zatem še testirati,opazovati,dopolnjevati.Je pa vredno izgubljenega(pravzaprav koristno uporabljenega) časa in užitek je ko vidiš,da stvar deluje pravi! Ah še stroški. Plošče so večinoma bile na razoplago,hrbtišče bom moral kupiti in sedanje iz masivnega lesa verjetno zamenjati. Leseni deli bi bili potemtakem med 15-30 evrov,električni deli ca.12 evrov,alu folija ca.0,4 evra,steklo in ostalo je mogoče vzeti reciklirano verzijo,kakor ostale malenkosti(lepilo,lamele za spajanje lesa,vijaki).Termometer 2,6 evra! Torej v nobel izvedbi bi prišli na ca.40-50 evrov,če bi želeli varčevati pa vsaj še 10 evrov manj!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: jabolko  Datum:   27-10-09 19:47 Sončni sušilnik sem po nasvetu klopotca dodatno izoliral,sam je bil mnenja da bi tako lahko celo pozimi ob sončnih dneh lahko dosegal v njegovi notranjosti dovoljšne temperature za sušenje.Danes sem ga tako ponovno preizkusil in ob objavljeni temperaturi 19C,ob lastno izmerjeni na soncu 23 C,sem v sušilniku dosegel 50C,kar je ravno tista temperatura(zgornji rob),ki bi naj bila optimalna za susšenje. Sedaj razdelujem ideje kako dosegati te temperature tudi ob slabših pogojih,kakor znižavenje temperature v preveč ugodnih pogojih.Miselni nastavek je zelo zanimiv in bi ga bilo mogoče prenesti marsikam,recimo v ¨ogrevanje¨ in hlajenje hiš,osnova so pa ¨luknje¨ v stranicah,ki regulirajo pretok in vlek zraka,kakor ideja z sončnim ¨platnom¨ s katerim bi ob pomoči teh luknjic lahko vsepovsod dosegal načeloma poljubne temperature(OK,na tem bi bilo treba še resno delati,a gre za realno idejo). Ugotoviol sem da je debelina stekla pomembna,da bi morda bilo smiseln namesto folije v notranjosti deloma tudi obdati stranice s steklom(princip daljnogleda na toplotni način(zelo po domače),pa še kaj.... Kakorkoli te dni mi res ni dolgčas,naredil sem mnogo napak,a idej mi zaenkrat ne zmanjka in jabolka bodo čez kak dan zare suha...v sončnem sušilniku!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: jabolko  Datum:   27-10-09 21:02 Nekaj idej v tej smeri,pravkar prebrskal: http://www.builditsolar.com/Projects/Cooking/cooking.htm http://www.solarfooddryer.com/Info/Mother_Earth_News_Article.pdf http://de.wikipedia.org/wiki/Sonnend%C3%B6rrer http://de.wikipedia.org/wiki/Solarkocher

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   05-11-09 21:51 Zima je pred vrati in ta čas,ko je sončna obsevanost pokrajine najnižja in s tem pogoji za razvoj življenja močno oteženi,kar postavlja pred nas mnogo izzivov! Vrt tako tudi v permakulturi(no mi smo še nebogljeni učenčki)pripravimo na zimo.Večina pridelka se pospravi(recimo izkopljemo zemljanko za naravni hladilnik),del ostane,posejemo rastline ki bodo rastle tudi v jeseni ali celo pozimi(motovilec,špinača,žita,rukola(sem mislil,da raste predvsem na Primorskem...)! Sam sem nad razvojem življenja v mojem vrtu nadvse zadovoljen,še te dni obiram maline,morda bo še dozorela kaka jagoda na skali,limono imam še vedno ob južni strani hiše in ta celo čudežno cveti(-3 stopinje niso naredile posebnega vtisa nanjo),paradižniki v lončkih,ki sem jih preselil(ker so drugi tako želeli)na balkon še vedno kljubujejo in občasno celo kateri dozori,poskus z aloe vero ob žabniku je zaenkrat še dokaj uspešen(a priznam določeno napako v metodi),vsega ostalega je na vrtu še vedno toliko,da je kar preveč.Špinača,rukola,blitva,vrtna kreša,redkev,korenček,solata,regrat,rdeča pesa....še vsaj za mesec dni ni nobenega strahu glede oskrbe z zelenjavo in sadjem pa sploh še dlje! Koruzo sem potrgal in jo z Vitamixom zmeljem v okusno moko(soseda to počne z ¨šrotarjem¨,uspeh je morda še boljši). Tistih nekaj smokev sem použil že pred mesecem,z klopotcem sva izkopala obsekan grm topinamburja in bila začudena,da je tudi tak obsekan zelo povečal količino pridelka,ki je sploh bil zdrav in obilen. Odkar posedujem termometer skrbno merim temperature povsod kjer je možno in si izdelujem sliko,kateri pogoji so pomembni za rast rastlin.Če laično strnem sta osnovna temperatura in temperatura zemlje,osvetljenost,mikrolokacija,logično vlaga,struktura in obdelava tal in sestav biotske raznovrsnosti,kolikor večja je,toliko bolje. S sončnim sušilnikom sem ob zunanji temperaturi ca 10C,dosegel čez 50C v njem,torej le ta deluje z lahkoto večino leta,oziroma vedno ko je sonce na obzorju.In konec oktobra sem tako še vedno uspel posušiti jabolka v njem,če bi imel več okolja glede mikrolokacije bi to z lahkoto počel tudi večji del zime.Priznam,sončni sušilnik bi rabil še kako dopolnitev in dokončanje,sedaj bi izbral tudi drugi tip le tega(je pač kompromis med nevednostjo in omejeno zmožnostjo)....

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: kajtimar  Datum:   05-12-09 09:50 Hojla Že par let se poigravam z gozdnim vrtom, ki me seveda vsako leto preseneti. Tokrat mi je obrodil preveč orehov. Kolikorkoli iščem nikoder ne najdem kake napreve, s pomočjo katere bi lahko strl več kot en oreh hkrati. Ali pozna kdo kako rešitev?

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: klopotec  Datum:   05-12-09 12:33 Rešitve ne poznam,me pa zanima tvoj gozdni vrt.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: kajtimar  Datum:   10-12-09 09:06 Pred desetimi leti sem kupil 1.2 hektarja vinograda in sadovnjaka, ki ga 20 let ni nihče obdeloval. Tik preden so posestvo zapustili so naredili terase. Tako, da je bila večina trt populjena, sadna drevesa pa so bila močno nadraščena predvsem z lipami in leskami. No ja sedaj že 10 led delam drva in se vsako leto znova čudim koliko sadja rodi in koliko novih sadnih dreves se mi vrašča

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: kajtimar  Datum:   10-12-09 09:10 Pred desetimi leti sem kupil 1.2 hektarja vinograda in sadovnjaka, ki ga 20 let ni nihče obdeloval. Tik preden so posestvo zapustili so naredili terase. Tako, da je bila večina trt populjena, sadna drevesa pa so bila močno nadraščena predvsem z lipami in leskami. No ja sedaj že 10 led delam drva in se vsako leto znova čudim koliko sadja rodi in koliko novih sadnih dreves se mi vrašča

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: klopotec  Datum:   10-12-09 11:45 Kako pa še sicer posegaš v dogajanje, razen da delaš drva?

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: kajtimar  Datum:   10-12-09 18:48 Hm Čisto na začetku je bilo ogromno sprehajanja in spoznavanja z drevesi, zelmi in živalmi, ki so se tam naselile same po sebi. Precej risanja, naredil sem tudi tri de model. Bog ve kje je zdaj. Potem pa je prijatelj pripeljal kamion kartona in začelo se je zastiranje, kopostiranje, košnja ... Nekaj sem tudi posadil oziroma posejal. Veliko sprejemam obiske. Največ pa je pravzaprav obiranja. Velikokrat me vprašajo kaj pravzaprav pridelujem in šele pred dvema mesecema mi je prijatelj povedal odgovor:"Ne vem, ampak zmeraj grem domov s polno košaro". Pravzaprav je malo čudno vendar so bolj kot aktivnosti pomembne neaktivnosti. Seveda še nisem (ne)obdelal celega posestva vendar mislim, da sem do sedaj že naštudiral kako bi se dalo to narediti in kar je še pomembneje usmerjati. LP

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: jabolko  Datum:   18-12-09 18:59 12.12. sem dokončno pospravil moj vrtiček in ga pripravil na daljše počivanje preko zime. Čeprav sem pozneje spoznal da ni najbolj smiselno(klopotec kot vir)sem izkopal vse gomolje in jih shranil v klet.Ker načeloma v tem stanju ne zdržijo dolgo je očitek očitno na mestu.Bolje bi jih bilo kopati postopneje,preko zime! A ko sva s klopotcem pred dobrim mesecem dni,ko je bilo še prav toplo izkopala dva grmička in v njiju našla obilo topinamburjevih gomoljev,je zadnjič bila slika malo drugačne.Zavoljo mraza so se po mojem občutku kar skrčili,priznam pa da postopek prezimitve gomolja vse do trenutka ko spomladi zraste iz nejga nova rastlina ne poznam najbolje. Celoletni pridelek na vrtu je za neko osebo,ki lani ni znala o tem absolutno nič zelo zadovoljiv.Vse do danes je bilo zelenjave in sadja obilo,kar nekaj vsega sem shranil in bo dovolj skorajda v celoti vse do pomladi. Tik pred prvim snegom sem vrt pokril z belo kopreno,sedaj počivajo pod njim,kljub mrazu kar nekako domnevam,da bodo kmalu zatem rasle naprej. Takisto sem posadil dva grmička joste,križanca med kosmuljo in črnim ribezom! Danes sem spet preizkusil sončni sušilnik,ob zunanji temperaturi -2 do -3C sem v njem dosegel temperaturo do 32C,katero sem držal kar nekaj ur.Načeloma so možne dosti višje temperature,a zasnova ni popolna in sonce je trenutno tako nizko,da ne lomi najbolje prav strmo postavljenega stekla.Kakorkoli,bistveno se mi zdi spoznati soodnose med temperaturo,sončnim sevanjem,rastjo rastlin ipd!Marsikatera izkušnja bo drugo leto že šla v uporabo,tako sem prepričan,da bom drugo leto pridelek povečal in postal v celoti samooskrben z sadjem in zelenjavo,delno z kakim žitom,koruzo,gomoljnicami,upam da tudi z lanom,sončnicami. Obilo vsega sem tudi razdelil,mnogi so bili veseli semen topinamburja,stare sorte koruze in še česa!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: jabolko  Datum:   26-12-09 20:09 Prejšnji teden smo imeli 5 zelo hladnih dni,štiri dni je bilo okoli -10C,nočne in jutranje temperature so presegle -20C! Človek bi domneval,da je s tem življenje rastlin,ki so izpostavljene tolikšnemu mrazu zaključeno!A poglejmo kakšno presenečenje! Potem ko je hitri otoplitvi sneg skopnel sem odstranil belo kopreno,da so rastline povsem na soncu.In škode razen v t.i. žičnati okrogli gredi,ki sem jo pokril na višini 60 cm,s strani pa ne in s tem naredil še dodaten zastoj hladnega zraka(po toči smo vsi bolj pametni),razenn tega na posevkih ni bilo skorajda nobene škode.Nasprotno,ker je nekoliko več sonca,dan se že minimalno daljša so rastline,ki so poprej celo rumenele,ker fotosinteza zavoljo pomanjkanja svetlobe in toplote ni več potekala v dovoljšnji meri spet pridobile na barvi,nekateri poprej porumeneli listi špinače so spet lepo pozeleneli. Redkev,korenček,vrtna kreša,pšenica,rukola,zelena,motovilec,ki se mi ga zdi kar škoda poskusiti...vse je kot da smo sredi pomladi.Dodati bi moral,da je vrtiček na prav neugodni severni legi,kjer se te dni sonce prikaže le po poldnevu,ker ga zakrivajo sosedovi objekti in drevesje iz sadovnjaka. Fscinantno,sedaj sem pa kar vesel,da mi je rastlinjak uničila toča,ker sicer bi se skrival znotraj njega in tam zagotovo ne bi zraslo toliko vsega,vsega je spet za lastno uporabo,več kot preveč,tako da na drobno divjeraslo navadno zvezdico ipd.mirne volje lahko ignoriram,četudi je pogled nanjo lep! Poskusil sem tudi liste oljne repice,ki jo je posejala soseda,ti menda vsebujejo celo nekaj olja.So užitni,celo okusni.Če bi izbor res podredil zimskim razmeram bi pridelek sredi zime lahko bil skorajda podoben letnemu,to je obilen. Ker sva se s klopotecem navdušila nad sočnimi kakiji iz Vipavske doline,me razveseljuje podatek,da Mollison le to vrsto sadežev omenja kot primerne tudi za vzgojo v hladnem pasu,torej bo na tem smiselno delati,ker uspeh ne bi smel izostati. V soboto in nedeljo 18 in 19.12.2009 sem v najhujšem mrazu opravljal meritve okoli hiše in v sončnem sušilniku in prišel do zanimivih izkustvenih ugotovitev. Pri zunanji temperaturi -9 do -10C je ob sončnem vremenu temperatura na južnem zidu hiše znašala 16C(+),v sončnem sušilniku pa vse do 36C(+)in to kar nekaj ur okoli opoldneva. To so dragoceni izkustveni podatki,ki nam govore koliko rezerve imamo v poznavanju in izrabi vremenskih pogojev v pridelavi hrane in nasploh v organizaciji življenja nekega gospodinjstva. Imam še zanimivo idejo glede gojenja in celoletne domestifikacije citrusov na prostem ob danih pogojih,kako sadnega drevja nasploh,a o tem potem,recimo spomladi(ideja iz knjige Uvod v permakulturo)!Limonovec(visok ca. 1,5 m),ki ima prve zrele plodove trenutno počiva v toplem stanovanju,spet cvete,začenja obnavljati listno maso(premalo svetlobe,šoki,zato jih je ca. pol odpadlo)...Iz odpadlih listov se lahko skuha odličen,okusen čaj!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: klopotec  Datum:   27-12-09 08:04 Jaz sem bil najbolj presenečen ko sem po teh nizkih temperaturah opazil, da jih je brez škode prenesla blitva. Na izgled, ker poskusil je po mrazu še nisem. Danes jo mislim narezat. Gojim jo pa letos prvič, tako da je to res super rastlina. Treba je blitvo posejati na večji površini, ker v hladnem raste zelo počasi. Ampak raste in če je površina večja je bo v mili zimi vedno dovolj. Pa brstični ohrovt tudi odlično prenaša zimo. Ampak rastlinjak je pa zakon. Tu pa se z Burnijem ne strinjam. Zimska solata v njem mi je res malo pomrznila, ampak se bo hitro opomogla. V začetku februarja bo pa rastlinjak delal čuda. In takrat imam jaz svežo solato najraje. Burni ti bom kakšno odstopil, brez skrbi. Pri enem znancu pa sem dobil rumeno kolerabo, ki jo on goji za zajce. Mi je dal ene par gomoljev, ki so prez škode zunaj prenesli mraz. V juhi je to odlična zelenjava. En manjši gomolj pa sočiva skupaj s korenčkom. To moram tudi posejat naslednjo jesen. Ja Burni ima prab. Zima ne pomeni nujno odsotnosti zelenega. Se bomo že naučili.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: jabolko  Datum:   29-12-09 21:26 Se strinjam,podoben rastlinjak kot si ga ti zgradil je dosti vreden!Tako postaneš neodvisen od vsega,predvsem pa od snega!Ta bi nam sicer na polju,vrtu delal težavo! Predvsem je v primerjavi z kupljenimi plastenjaki trajna rešitev,tega neka nevihta ne more odpihniti!Kot se je zgodilo meni! Sam sem pa iz trenutka v trenutek bolj presenečen,kakor prav ¨cvete¨ moj vrtiček,tudi rdeče pese nisem omenil,enako peteršilj,zelja,pravzaprav je vse razen kake mediteranske rastline v pravi fazi obstoja,celo rasti!Recimo motovilec se je začudoma vsemu navkljub izredno okrepil in je res čudovit! Opazoval sem tudi vrt pri hiši mojega deda,ki je ohranjen na način,kot je bil nekoč v navadi!Tik ob južni strani hiše!Pridelek je temu primerno izreden,ker izbor lokacije je najboljši možni!No mi danes na podobnem mestu kosimo in zalivamo travo! Pravilna izbira lokacije je seveda smetana na vse skupaj!Na mojem vrtičku je prdnost morda celoletno zastiranje,sam imam občutek,da je zemlja v primerjavi z lani že kar kakovostnejša,bolj živa! Temperature pod -7 do -8C bodo moje rastlinice zdržale,jih bom pustil kar brez koprene,sicer jih pa spet pokrijem!Mislim,četudi ne vem,da tako bolje izkoriščajo sončne žarke! Končni sklep je glede na dane pogoje,da bom celo zimo in brez rastlinjaka ostal samostojen v oskrbi s svežo zelenjavo,v pogojih,ki niso slabi,a tudi ne idealni!Kjer sta decemberska in januarska temperatura med +1 in -1!Ker je to prva sezona gojenja ravno jamrati ne bi smel! Tako,da kdor ima kanček možnosti in veselja do tega lahko poskusi,vložen trud se bo povrnil v mnogo pogledih!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -toplotna kletka

Avtor: jabolko  Datum:   07-01-10 16:09 S klopotcem sva te dni debatirala okoli t.i. pojma Seppa Holzerja,ki ji on pravi toplotna past(Wärmefalle),kot enakovreden izraz bi uporabil pojem toplotna kletka. Dva linka: http://www.arch.si/plasticne_resetke.htm http://www.tlakovci-fasalek.si/travne-plosce sta bila osnova razmišljanja,poanta je pa da s pomočjo neke snovi(skala,les,opeka,plastika,kovina,voda,avtomobilska guma ipd),ki je sposobna lokalnega kratkotrajnega shranjevanja sončne energije le tega uporabite kot toplotno ¨peč¨,ki v hladni fazi,ko sonca ni odda svojo toploto in rastlinam,ljudem ali živalim pomaga v razvoju. To je lahko prav učinkovit pristop, s katero izkoristimo na pasiven način del sončne energije in si s tem olajšamo pridelavo in življenje,rapidno se nam lahko poveča pridelek,izboljša zdravje rastlin itd. Ko sem preučeval vremenske slike Slovenije in se spomnil predavanja pri Holzerju,kjer je ta menil,da sta za razvoj rastlin pomembna le toplota in vlaga.In da če je enega preveč dodamo drugo in obratno. Pri nas v je vlage razen na SV poleti(tudi pod 800mm padavin)padavin dovolj relativno celo leto.Ker ležimo v zmernem pasu je pa temperatura občutljivejši faktor! Torej bi se najprej povetil vprašanju kako jo povečevati na mikrovprašanju rasti neke rastline ,recimo drevesa.Pojem je lepo opisan in nazorjen z lsiko tudi v knjigi Uvod v permakulturo,slika 5-6,stran 135,Skrb za drevesne sadike v področju s sušnim podnebjem. ravno tam recimo podobno kot to počno na Kanarskih otokih priporoča,da ob saditvi drevesa v sadilno jamo dodamo toploto vpijajoč material(skale ipd),kakor sadiko enako obdamo z tem tudi na površini.Drevo skozi čas tekom sončnih dni(tudi pozimi recimo)sprejema bistveno več toplote kot bi je sicer in s tem ima manj ali nič bolezni,ki so posledica vlage(recimo pri nas je povprečje rel.zr vlažnosti zjutraj okoli 85%,ob 14 uri ca.70%,kar je relativno dosti)in sploh raste bistveno hitreje,zelo verjetno bi dalo že prvo leto lepe plodove.Sprejeto toplotno delo bi namreč v času ohlajanja,recimo ponoči oddajalo,kar bi rastlini nedvoumno koristilo,več bi bilo mikroorganizmov v prsti,hranil ipd. Če gremo na praktične ideje bi lahko recimo v gumah gojili topinambur ali krompir in ne bi rabili osipavanja(in imeli hiter in obilen pridelek),enako bi mlado drevo obdali z gumo,jo zasipali z mešanico skalovja ali peska ipd in zemlje,efekt enak,potem bi lahko v raznoraznih oblikah uporabili jeklene mreže,ki se uporabljajo za armiranje betona,jih na železokrivnsi način povezali v raznorazne oblike oblikovali v armature raznoraznih oblik. Za pridelavo zelišč ali solatnic ipd. bi jih(vprašanje debeline žice?-po potrebi)recimo zakopali do globine 30 cm in dobili velik del tople ¨grede¨,ki bi učinkovito delovala celo leto. Za drevesa bi spet naredili armaturo v obliki okroglega valja povezanega z vmesnimi palicami,vse do širine pričakovane krošnje,ga zakopali morda do 1 m globine in evo,drevo bi bilo ujeto v večno toplotno past,idealano recimo v kontinetalnem pasu za jablane,hruške,kakije,tudi citruse(debelejša armatura,več toplote)..itd... Ker bi v toplejšem delu leta lahko imeli celo preveč toplote bi po potrebi skrbeli za zalivanje,kakor bi morali senčiti,vrt bi morda zagradili ,zasejali s pasom topinamburja,koruze ali bi celo trajno na vrt posadili grmovje in drevesje,ki bi enako senčilo pridelek. V hladnejšem delu leta bi pa toplotna kletka prišla do popolnega izraza,v navidezno nemogočih pogojim bi rastline preživele in celo začuda uspešno rasle.Tako bi zlahka postali na majhnem prostoru iz z malo poznejšega truda samoskrbni. Če bom ta princip spomladi v celoti uveljavil sem prepričan,da bom na enaki površini dobrih 100 m2 pridelal še ostali del hrane,ki mi manjka do popolne samosokrbnosti,razen da bom ob strani dodal še dve ali tri mlada drevesa,da dodam na jedilnik še več sadja! Zveni preprosto in tako tudi je!Le poskusiti je treba,sam se zadnje mesece opravljal razne meritve temperature in opazovanja okoli hiše in te trditve zagotovo držijo,hec pa je da sem namesto koristnih reči opazoval raznorazne okrasne grme,mačehe ipd.,ki sredi najhujše zime zelo lepo cvetejo predvsem na južni in vzhodni strani hiše! To nam pa govori kolikšne rezerve ima človek v pridelavi kakovostne hrane,možnosti so res zelo zelo velike,le neresen pristop zadnjih desetletij bi morali pozabiti(škropiva and CO)!

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -toplotna kletka

Avtor: jabolko  Datum:   10-01-10 13:40 Spomnim se,da smo na južni strani hiše,tik ob zidu nekoč imeli posajeno nekaj metrov visoko marelico.Vedno je zelo zgodaj in izredno bujno cvetela,mislim da pozneje nikoli nisem več videl drevesa z toliko cvetovi!Sadeži so bili zgodnji in obilni in nadvse slastni! Očitno ji je toplotna past v kateri je rasla po relativnem naključju izredno ustrezala,vsekakor se spomnim,da ni nikoli pomrznila in da je njen pridelek bil izredno bujen,plodove sem pa občasno pobiral kar iz spalnice staršev,z okna v prvi etaži. O ideji toplotne kletke smo razglabljali še naprej in pravzaprav obstaja tak sistem že v vrhunski tehnološki obliki.Kot npr. toplotno ogrevanje trave na nogometnih stadionih,enak princip ponazarja talno gretje v hišah,razlika je predvsem v izvoru in načinu dostopa toplote! Tolej bi lahko pojem toplotne kletke ponazarjali z pojmom naravno talno ogrevanje za vrtove in sadovnjake(itd)! Če bi kdo šel problematiko proučevati na znanstven način bi lahko določil parametre potreb po toploti in vlagi v tekočem času za posamezen tip rastlin in lokacijo in definiral koliko toplotnega dela bi rabili in kakšni materiali bi bili potrebni za optimalno izgradnjo sistema! Če postanemo nekoliko praktični bi v primeru če bi imeli sistem z preveč toplotne kapacitete(skale,tlakovci,zidaki,travne plošče)...pokrivali z plastjo zemlje(recimo 10 cm na toplotno oviro)in dovajali zmernejše količine toplote ipd. Holzer je recimo skale zakopaval v obod jezer,ki jih je ustvarjal po svetu(recimo posestvo Probsthof pri Grazu)in s tem povzročil bistveno višjo temperaturo vode,določene skale štrlijo iz vode ipd! http://krameterhof.at/Fotoalbum/ausbildung_2008/erfolge_1/pages/21%20Kratergarten%20Probsthof_jpg.htm http://krameterhof.at/Fotoalbum/ausbildung_2008/erfolge_1/pages/20%20Kratergarten%20Probsthof_jpg.htm

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: klopotec  Datum:   01-02-10 13:00 Tole je jabolčnikov sušilnik danes. Sem dal noter posodico z vodo in pol korenčka. Korenček se ne vidi, ker je ob robu posodice. Temperatura je več kot 55 stopinj, kolko pa je pa ne vem, ker termometer več ne kaže. Me zanima če se bo korenček zmehčal. Zadeva je občutljiva, ker ko se kot žarkov spremeni, temperatura takoj pade. Za poletno sušenje bo to v redi škatla, za zimsko kuhanje pa bo treba narediti okroglo zadevo in jo fajn izolirati.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: klopotec  Datum:   01-02-10 13:03 Slika

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: jabolko  Datum:   03-02-10 10:40 r

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: jabolko  Datum:   03-02-10 10:48 Očitno so še vedno težave z nalaganjem slik,ker tudi tvoje niso objavljene. Kot že zapisano,ta sušilnik je bil izdelan v teku nekega učnega procesa in zato,četudi kar dobro deluje ni neka popolna naprava.Niti ni bil cilj,da bi postal. Če bo potreba bi pa z nekaj modifikacija lahko postal solidna osnova za sušenje in sončno ali električno nizkotemperaturno kuhanje. V tem je ravno problem,ker sem nihal med električnim kuhalnikom in solarnim sušilnikom.In sedaj je vse nekaj vmes,načrt za elektrifikacijo,pa nisem dokončal(vir toplote ena ali dve žarnici)... Sem pa v pozni jeseni posušil obilo tega,od zelišč,do presežka jabolk iz sadovnjaka,ki jih te dni ravnokar poskušam.In so res okusne. Hkrati mi služi kot učni in opazovalni pripomoček,seveda v smislu,mojih omejenih ¨permaznanstvenih¨ sposobnosti.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: jabolko  Datum:   03-02-10 10:59 Sem se mučil s slikami in mi je izpisalo naslednje: ¨Temo sporočilu ne morte pripeti priponke. Ali niste avtor tega sporočila, ali pa ste presegli mejo dovoljenih priponk.¨ Škoda,očitno je nekaj peska v motorju,medtem ko mi je testni r objavil kar nehote.No,morda pa bo prenova portala zajela tudi ta del foruma.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: princ  Datum:   03-02-10 15:55 Čudno, jaz sem pa poskusil in je šlo z eno fotko ... hm. Ja, prenova bo tudi ta del zajela, samo še ne vem kdaj ... imam samo 2 roki... Daj, pošlji mi fotko na primoz@svet-je-lep.com in poskusim jaz. Lp P. jabolko napisal: > Sem se mučil s slikami in mi je izpisalo naslednje: > ¨Temo sporočilu ne morte pripeti priponke. Ali niste avtor tega > sporočila, ali pa ste presegli mejo dovoljenih priponk.¨ > > Škoda,očitno je nekaj peska v motorju,medtem ko mi je testni r > objavil kar nehote.No,morda pa bo prenova portala zajela tudi > ta del foruma.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -sončni sušilnik

Avtor: jabolko  Datum:   04-02-10 08:23 Sončni sušilnik:

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   01-03-10 16:35 Narava se je že zdavnaj prebudila,da sploh miruje je seveda le naša domneva s strani. Tako sem več kot vesel,da sem celo zimo razen v času,ko je predebel sneg prekrival vrt imel na razpolago dovolj zelenjave za solato. Te je sedaj že kar dovolj. Tako že raste regrat,navadne zvezdice je toliko,da je ojoj,tudi marjetice že cvetejo. Na vrtu je k sreči marsikaj preživelo,poleg motovilca,ki prvič porazen(ca 2 cm nad zemljo) že poganja v drugo,špinača se zeleni,tudi korenček,ki sem ga pustil v zemlji.Oljno repico sem že omenjal.Najbolj in zares vesel sem blitve,ki je vsemu navkljub preživela zimo,četudi literatura omenja da prenese temperature do -6C.Tako bo blitva kmalu ozelenela in bo je dovolj.Z rastlinami,ki imajo gomolje nad zemljo(rdeča pesa,zelena,redkev,tudi blitva),je pozimi težava,težko jih je zaščititi(bo treba še razmišljati)pred mrazom. Del skrivnosti se skriva v tem,da je lep del zime sneg prekrival zemljo in tako je zemlja bila okoli -v povprečju le kako stopinjo pod ničlo.Če snega ne bi bilo,bi bila prezimitev težja. Danes sem utrgal dva regrata,korenino razdelil na nekaj kosov,jih ponovno posadil in poskusil bom narediti regratovo gredico.Tako bo ta poleg kopriva že druga divjerasla rastlina,ki jo poskušam gojiti. V platoje sem posejal prva semena,ki bodo kalila v stanovanju,nekaj semen raztrossil že po vrtu.V dveh gumah enako že rastejo prvi fižolčki,podobno sem ob koruzišču,ki ga nisem posekal posadil bob,česar lani nisem. V stanovanju posebej listi rdeče pese bujno poganjajo iz gomoljev,še en dokaz,da se veliko zelenja in zelenjave da z malo truda gojiti v stanovanju.So izjemnega okusa. Tudi nekaj topinamburja sem zakopal na drugem mestu,precej gomoljev pa že razdelil naokrog. V žabniku sem žal opazil,da dve žabi zime nista preživeli,mi je prav hudo zanju.Poskušal sem delati luknjo v led,zavoljo kisika,a očitno ni kaj dosti pomagalo. Kakorkoli,dolgčas ni,največja spodbuda so seveda rastline in opazovanje njihove izjemne želje po rasti,po življenju. Tudi sosedove kokoši rade pridejo na obisk,malo se jezim,ko vidim slamo razmetano naokrog(moj vrt jim je daaaleč najbolj všeč),a jih pustim naj uživajo v permakulturnem duhu.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: Ivan  Datum:   01-03-10 20:35 > Tudi sosedove kokoši rade pridejo na obisk,malo se jezim,ko > vidim slamo razmetano naokrog(moj vrt jim je daaaleč najbolj > všeč),a jih pustim naj uživajo v permakulturnem duhu.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   24-03-10 16:06 Te dni je na poljih in vrtovih obilo dela.In končno lahko zajamemo nekaj pravih sončnih žarkov. Sam razmišljam o pomembnosti svežine in divjeraslosti hrane,ki jo uživamo.Oboje se mi zdi zelo pomembno.Tako sem danes posadil drugi del topinamburjevih gomoljev,nekaj jih še pa bom(kar precej sem jih tudi podaril). In ko sem jih danes enako nekaj izkopal(na razpolago so med oktobrom in aprilom),čisto svežih,ter jih tri,štiri sveže pojedel.....sem spoznal kako zelo pomembna sta zgoraj omenjena kriterija.Ker sem opazil izjemno poživitev telesa in duha,kar se mi je zdelo nadvse nenavadno. Ker danes uživamo precej časa skladiščeno hrano se iz tega naslova že pokažejo trajni primanjkljaji precejšnjega ranga. Ker človek je edini,ki uživa le še skladiščeno hrano...hm,to je nenaravno stanje.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - zastiranje vrta

Avtor: jabolko  Datum:   17-04-10 19:17 Zimska izkušnja z permakulturnim načinom(ali razmišljanjem)pridelovanja vrtnin je dala obilo izkušenj,vmes je bilo tudi treba priznati,da je narava neskončno močna sila,ki ji ni smiselno kljubovati. Temveč se od nje le učiti in se poskusiti prilagajati..Ker se je zimski trud v želji po preživetju čim večjega števila gojenih rastlin obrestoval se trenutno lahko veselim v obilici blitve(kar je prav nenavadno za ta čas),tudi rukoli,kaki preživeli rdeči pesi,odličnima zeleni in korenčku(ta se je čudežno obnovil in ga je vse polno)....in vsem ostalim pozimskim klasikom,kot so motovilec,špinača,pšenična trava,prva solata,prva čebula,regrat in ostale divjerasle rastline itd... Rastline kot so rdeča pesa in zelena,kjer so plodovi v in nad zemljo imajo težavo z preživetjem v ekstremnih pogojih kot je bila letošnja zima.Pravzaprav se jih v naših krajih goji enoletno,pridelek se jeseni pospravi. A tudi tukaj obstaja rešitev.V knjigi Franza Konza sem našel idejo,da se rdeča pesa,ki jo pustimo v zemlji zastre z lubjem in s tem jo imamo na razpolago popolnoma svežo čez zimo. Ker imam na voljo več slame kot lubja bom naslednje leto poskusil uporabiti le to.ali pa žagovino ali hoblance.Enako pri zeleni in korenčku,itd...Kakih 10-15 cm slame in na vrhu morda še koprena bo verjetno zelo dobra rešitev....Tudi z debelejšo kopreno bi se dalo marsikaj pripomoči.Tako sem začuda v Portorožu videl zares debelo prevleko,ki je bila zastrta čez rastline.Pri nas na kontinentu se česa podobnega malokdo spomni,kupljene koprene so pa v ta namen skorajda pretanke.Razen če damo v več pasovih. Vrtne rastline v pozni jeseni,ko zmanjkuje svetlobe in je temperatura nizka namreč znižajo količino vode v sebi,kakor znižajo vse življenjske procese kot je fotosinteza(ni ustreznih pogojev zanjo). In če jim pri tem nekoliko pomagamo bo uspeh zagotovljen.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: marcelll  Datum:   18-04-10 18:45 lahko pa bi jeseni vse pridelke izkopal, potem pa naredil zasipnico.Odstraniš zemljo,na dno namečeš smrekove veje in zgoraj slamo, ali listje, potem pa krompir,peso,korenček,zeleno.....vse skupaj pokriješ s slamo, ali listjem in na vrhu daš še zemljo.Vedno v vrstem redu vsakega malo, pa zopet vsakega malo, tako da koplješ samo z ene strani in zasuješ nazaj.Ko odkoplješ, vzameš iz zasipnice zelenjave za npr. 14. dni, ne za en -dva dni.Odlično ostane do pozne pomladi.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko  Datum:   18-04-10 19:15 Podobno idejo mi je danes omenil znanec..Tako so naši starši shranjevali tudi repo(uporabljali so koruzišče ipd)in res je predlog zelo dober. Se pač odločiš ali imaš v zastrto v zemlji ali zasipnici.Ali v zemljanki,ki jo pokriješ recimo z vrati starega zmrzovalnika ali iz lesa zbitimi deskami ipd(ideje). Čemu so recimo naše kleti dokaj slabe za trajnejše shranjevanje rastlin? Ne le da so tudi pozimi pogosto previsoke temperature(nad 10C),težava je tudi preveč suh zrak,ki potem odvzema vlago rastlinam(higroskopija)in le te se potem posušijo,ovenijo,zgnijejo...Tukaj je pomembna že izbira tal kleti,tudi embalaže,tudi ta ne bi smela odvzemati vlage.Šele sedaj tudi bolje razumem čemu jabolka v naši impro-kleti po novem letu začenjajo gniti..!Medtem,ko še v marcu najdem pod jablano kopico odpadlih ali na tleh pozabljenih sadežev,ki so nepoškodovani preživeli zimo. V taki zasipnici ali pod debelo plastjo zastirke pa imamo zaščito pred mrazom,a vseeno ohranimo rastline v bistvu nedotaknjene,ker je relativna zračna vlaga optimalna zanje... No,morda je še kak drug aspekt.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko2  Datum:   04-05-10 07:35 Narava je v polnem pomladanskem razcvetu. Sam sem prav presenečen,kako so dokaj majhne spremembe,ki sem jih naredil pozitivno vplivale na pridelek.Hkrati opažam tudi pomanjkljivosti,ki jih bom s časom moral odpraviti. Februarja sem na vrt položil travne plošče,pod njih sem dal karton,da bi preprečil rast plevela pod njimi.Po njih sedaj lahko hodim in imam dostop po celem vrtu,hkrati jih pa imam za ¨toplotne pasti¨,saj je njihova neposredna okolica toplejša od ostalega vrta.Oziroma je celotni vrt s tem toplejši in posledično teoretično,odvisno od izbora rastlin,plodnejši. Ob njih,predvsem s sončnih strani sem podtaknil krompir,delno semenskega,delno enega,ki se je v kleti nakalil in ni bil več jedilen.Ob robu vrta sem dodal nekaj gum,ki mi jih je priskrbel klopotec in vanje enako dal krompir. Krompir je neverjetno zrasel in včeraj sem ob prekopavanju pojedel že prvi majhen plod.Čez dva tedna jih bo pa verjetno že dovolj.Krompir je očitno toploto ljubeča rastlina,kljub temu da se je že bujno razrasel na zaenkrat njem nisem našel enega sledu koloradskega hrošča.Očitno je da t.i. škodljivci lahko škodijo le šibkih rastlinam,tistim,ki rasejo v zanje kakovostnih pogojih pa bolj malo. Tudi topinambur sem odkril kot resno hranilo,je pa začel res bujno poganjati in ga bo treba nadzorovati. Ob grmičkih črnega in rdečega ribeza,ki imata ob steblih skalo v zemlji sem najprej posejal koprive.Potem dodal še nekaj semen detelje.In že letos je detelja popolnoma zasenčila koprivo,ki še komajda pride do svetlobe.Prav morda je malo poznejša v rasti,bomo videli.A ribeza sta letos tako bujno obdana s plodovi,da je to težko opisati. Ker tretji ribez,ki raste ob vzcvetelem motovilcu je le zmerno ploden.Domnevam,da bodo že sredi naslednjega tedna dozoreli prvi plodovi ribeza. Očitno Fukuokova ideja o ¨vočnjaku na planini u bijeloj deteljini¨deluje tudi tukaj. To bom še nedvomno spremljal,ker res veliko obeta. Po občutku je plod na teh dveh grmičkih do trikrat večji kot lani in enako tolikokrat večji od tistega grmička,ki raste ob motovilcu.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   04-05-10 18:12 Kopriv ne bi bilo treba uničevati, saj jih lahko režeš in delaš iz njih ali gnojilo,(tekoče) ali pa škropivi proti škodljivcem-to pa ves čas rabišp. Me pa zanima ko si dal krompir v gumo, ali si ga dal na tla, ali si dal najprej malo listja, pa krompir, pa potem še listje...koliko listja cm si dal na krompir.A to veš, da sedaj lahko na to gumo daš še eno gumo in listje in potem go bo preraslo še eno gumo in imel boš polno krompirja, ker bo v vsaki gumi naredil gomolje.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko2  Datum:   04-05-10 20:25 Na tla sem položil karton,nanj pa gumo.Teoretično bi šlo tudi brez kartona.Zatem sem cel profil gume zapolnil z mešanico komposta in zemlje,potaknil po dva krompirja in glede na stanje zelenega dela rastline,ki je popolnoma prerasla gumo,bi sklepal,da tudi z gomolji ne bo težav.Sprva sem iz radovednosti meril temperature v zemlji ipd,nisem zalival,ker očitno ni potrebe.Temperature so bile že sredi marca v gumini zemljini bistveno višje kot v vrtni zemlji. Krompir po opažanju rabi predvsem veliko toplote,vse ostalo je sekundarnega pomena.Teoretično bi seveda lahko dodajal gumo na gumo,a jih nimam dovolj.Tako bodo gomolji le znotraj ene gume ali teoretično v zemlji pod to gumo,ker je tudi tam še prav toplo. Teoretično ostaja vprašanje ali je guma res pravo mesto za gojenje krompirja,a dokler ne gre drugače je tudi tako dobro. Zagotovo pa bolje kot dodajanje umetnih gnojil,špricanje zoper koloradske hrošče ipd...tako je očitno gojenje gomoljnic dokaj preprosta zadeva,krompirju le omogočite toploto in ga imate svežega(kar je pomembno)čez pomlad,poletje,rano jesen,topinambur pa sam opravi vse in ga imate na razpolago od oktobra do sredine maja.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   05-05-10 10:52 Polako komšije. Koloradar šele pride. Ne se veselit prehitro. Ko je lačen ne loči slabe in močne bilke. Pa ne samo krompir, tudi jajčevce bo požrl. Jaz krompirja ne gojim, iz jajčevcev pa koloradarje poberem ko se pojavijo.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko2  Datum:   05-05-10 13:39 Prav,se strinjam,morda malo prehitevam z sklepanji..Sedaj po teh padavinah ga pričakamo v zasedi...

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   05-05-10 18:03 v gumo ti ne bi bilo treba dati zemlje in komposta, samo listje, ali seno, ali slamo.Gum če jih nimaš pojdi k vulkanizerju ti jih bo dal

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko2  Datum:   05-05-10 18:41 V gumo daš kar pač imaš ali želiš,le da je popolnoma organskega izvora.Moj cilj ni postati odstranjevalec gum iz obtoka,je pa začasni in uspešen poskus dokler ne uredim drugih trajnih možnosti pridelave toplotoljubnih rastlin. Tako,da števila gum ne bom občutneje povečeval,sicer pa zaenkrat ni potrebe,glede na potrebo pridelam že preveč zelenjave,zelišč in gomoljnic,edino kar mi manjka je predvsem sadje,to je pa težava,ki se bo rešila dolgoročno. Sicer nisem omenjal,da sem kupil 9,2 ara velik travnik,na katerem sem že zasadil ca. 30 dreves in grmičkov,tako da postopno bo tudi ta težava zmanjšana. Čez kako dobro(dolgo) leto....

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   06-05-10 07:35 Predvsem pa se bo treba soočiti s polži. Rdečimi. Danes zjutraj sem jih pobral iz brokolija in iz bučk. Me pa zanima če pri Holzerju tudi še sedaj ni teh polžev. Ko smo bili lani tam je govoril, da nima problema s polži. Ker pred dvema letoma jih tudi pri meni in mojem sosedu ni bilo, kakih 500 metrov po dolini navzdol pa jih je že mrgolelo. Lani so se pojavili tudi pri nama. Tako da za odsotnost polžev pri Holzerju po moje ni zaslužna permakultura, ampak višina na kateri ležijo njegove parcele. Jabolko, ti dobro dojč šprehen, napiši mu en meil, pa ga malo povprašaj kako zdaj stoji s polži. Sem pa slišal, da so ene race, z dolgimi vratovi, ki naj bi jedle te polže. Drugi sosed ima te race, pa pravi, da niso glih navdušene nad njimi. Tu pa tam kakšnega že pojedo, prevelike sile pa glih ni. Opazil pa sem, da jih lepo počistijo kokoši. Tiste ki sem jih pobral zjutraj sem vrgel kuram preko ograje in so v momentu zmanjkali. Seveda pa kur ne morem spustiti na vrt, ker bi potem one pojedle bučke. In sem na istem, he,he.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   06-05-10 18:49 ja pa kure brskajo in izbrskajo sadike....race pa ne brskajo.Holzerjevo knjigo sem kupil pa mi je zelo žal, ker v bistvu cela knjiga en sam njegov življenjepis, morda 15% nasvetov, pa ši so brez skic itd..Kupite knjigo PERMAKULTURA Avstralca Mollisona.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko2  Datum:   09-05-10 16:41 Se strinjam. Mollisonova knjiga je pravi zaklad,druga najboljša knjiga kar sem jih kdaj kupil in bral...

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko2  Datum:   16-05-10 17:41 Ob zadnjem obisku sva s klopotcem ugotavljala čemu sta moji dve rastlinici aloe vere,ki ju gojim v velikih glinenih posodah tako zelo slabotni,preko zime ju je skorajda pobralo.Pa sem si dal toliko opraviti z njima.Ideja,ki sem jo našel na internetu,da bi naj del zemlje nadomestili z peskom je prinesla očitne težave.Ko sem pesek odstranil in rastlini dal v kupljeno zemljo se je stanje še poslabšalo.Kljub vse toplejšemu vremenu,sta rastlini hirali,ravno toliko da sta preživeli. Ko sva ugotavljala,da se tretji sestrici iz istega gnezda pri njemu godi odlično sem ju presadil v mešanico komposta in takratne zemlje...Že prvi dan sta oživeli in sedaj le nekaj dni potem sta že v polni vitalnosti.Kot od mrtvih vstali. Sedaj rabita le še veliko sonca,sonca,toplote... Očitno se je izkazalo,da je kupljena zemlja ¨mrtva¨ in da rastline v njej uspevajo le če ji dovajamo dodatna gnojila. No vsekakor poduk več,ob vseh presajanjih in prezimovanjih včasih ne gre drugače in si moramo zemljo dokupovati.A vsekakor je potrebno in smiselno vedeti,kaj je kaj in kaj je kako. Na permakulturnem vrtu sem porezal špinačo in blitvo in lansko rdečo peso,ker sta tako bujni v rasti,da bi sicer takoj pobegnili v cvet.To je pri sedanji prezimljeni zelenjavi precejšnja težava.Tako nam bodo na razpolago še enkrat in še enkrat(ok,kmalu bo poletje).... Če se ozremo na filozofsko plat tega vprašanja ugotovimo,da rastline želijo biti ¨porezane¨,tako jih pomladimo in damo novo priložnost za rast,kakor z pomočjo listov ali plodov lahko prenašajo svoja semena,kar je eden od ciljev njihovega obstoja. Ko jih porezujemo ali nabiramo pazimo,da ne uničimo celotne rastline in ohranimo vedno nekaj listov,katerim se bodo pridružili novi.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   17-05-10 18:23 kako pa ti permakultur-no gojiš špinačo in blitvo-lahko prosim opišeš postopek ?

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko2  Datum:   17-05-10 19:36 Nič posebnega....moj celoten vrt je nenehno zastiran,pretežno s slamo,ko je na razpolago pa z zelenimi deli rastlin(tistih,ki še ne semenijo).Deloma sem izvedel lani popolno večslojno zastiranje kot ga opisuje Mollison v svoji knjigi,v delu ko opisuje izvedbo popolnega zastiranja.Če to narediš bo trud poplačan,na tistem delu bo zares zelo malo plevela. Posledično je zemlja vedno dovolj vlažna,tudi z toploto ni težav.Enako pomembno se mi zdi,da mešaš nasade,ko je vse tako pomešano med seboj si sprva kar šokiran(red,red...),a se sčasoma navadiš.Ko ugotoviš,da rastline to nič ne moti,nasprotno.Tega so vajene iz narave,tekmujejo med seboj in pogosto prihaja do t.i. gigantizma,kar je načeloma moj izraz za bujno rast. Ko vržeš seme,poprej malo odstraniš slamo,da odkriješ zemljo,potem seme malo pobrskaš in poskusiš vtreti v zemljo,zatem pokriješ s slamo. Načeloma do vzklitja ni posebno velike potrebe po zalivanju(tudi sicer je ta relativno majhna),le opazuješ dogajanje.Ko rastline dovolj zrastejo jih začneš obrezovati za lastne potrebe.Blitvo in špinačo sem z skrbnim zimskim pokrivanjem ohranil čez zimo,kar se je izjemno obrestovalo,saj sta žev zgodnji spomladi obilno zrasli..,špinačo sem obrezoval celo čez celo zimo.Ker je obeh sedaj toliko,da enostavno ne moreš verjeti.In obe sem že mnogokrat porezal in kar naprej rasteta in rasteta..včeraj sem ju porezal kar tako,ker že silita v cvet...upal bi,da ju ohranim tako morda kar v nenehni rasti(no ne bom trdil)... Vsekakor zaenkrat kaže v teh dveh primerih zelo dobro,letos sta obe že vitalnejši kot lansko leto,ker je tudi zemlja že izboljšana. In seveda okus takšnih rastlin je enostavno zelo dober.Se jih ne moreš prenajesti.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   18-05-10 18:10 no saj jaz tudi zastiram z vsem mogočim, najprej kartone po tleh pa listje gor, pa malo komposta, pa spet listje-posejam (ali posadim) potem pa sproti zastiram še s ovelo travo, ali senom-ko se mi posuši., res je super zadeva.Nisem pa probal čez zimo pokrivat (DOBRAAAA IDEJA !!) Verjetno ti živiš na zelo toplem področju ??

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko2  Datum:   18-05-10 20:01 Pri nas na severovzhodu so poletja prav topla,zime pa enako prav močne.Letos smo imeli kar nekaj dni -20C,leta 2007 pa poleti skorajda rekordnih +39,4C.Je pa relativno suho pri nas,padavin je le ca.900 mm na kvadratni meter,kar je na spodnji meji dokaj visokega slovenskega povprečja. Če izhajamo iz Holzerjevega zgleda ki ima povprečno letno temperaturo ca. +3C(jaz pa recimo med +10 in +11C),potemtakem je z pravim pristopom mogoče marsikaj nadoknaditi,rabimo pa seveda nekaj več časa in izkušnje. Sosednji vrt od mojega je logično obdelovan na klasičen način,četudi po mojem zgledu na biološki način.A razlika v rasti in kakovosti rastlin je očitna prvi pogled.Zato se vsi ti majhni trudi zagotovo splačajo.Ravno danes sem poskusil prve jagode,četudi še niso bile zelo zrele. Temeljito pokrivanje rastlin čez zimo se gotovo splača,sam bom to naslednjič opravil bolj temeljito.Rastline pozimi oddajo odvečno vlago,prekinejo ali znižajo fotosintezo in se podajo tudi na nek način v zimsko spanje. Zato bom recimo gomoljnice kot je rdeča pesa,gomoljna zelena ipd.zastrl na debelo,po možnosti z lubjem ali žaganjem,solatnice pa z debelimi koprenami,ki pa seveda morajo biti zračne. Največ pa pozimi seveda dosežemo z dobrim izborom rastlin,sam sem recimo čez zimo imel večino časa motovilec,špinačo in pa tudi gorjušico,ki je za zimo skorajda neuničljiva in daje obilo zelenja.In tudi klopotec je potrdil,da je v solati prav okusna.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   19-05-10 17:15 ampak pozimi ko pade sneg (lani ga je bilo pri nas tudi do 70-80 cm-ti itak vse pomečka, ti ne nuca pokrivat solato s kopreno, ali pač?

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko2  Datum:   19-05-10 19:01 Pri nas ga je bilo morda do 40 cm,vsaj dvakrat,načeloma pa vse do sredine februarja.In neke hude škode rastlinam ni naredil,saj so takrat boljkone v mirovanju. Motovilec je recimo rastel tudi v snegu,tam v začetku januarja sem ga odkopaval izpod koprene in vsakič na slednjič je bil večji in močnejši.Kljub močnemu in trajnemu mrazu. Tako,da načeloma je vredno poskusa,ne glede na količino snega.Nekaj pomečkanosti sem opazil pri špinači,a prav lahko je to bila bolj posledica slabe zaščite pred mrazom.Kar bi moral drugo leto izboljšati. Danes sem opazil,da bi bila smiselna zimska rastlina še vrtna kreša,enako morda peteršilj(ki mi ni uspel,zavoljo moje krivde).Tudi korenček je preživel,v celoti. Recimo del rdeče pese mi je pomrznil,del pa ne.Ampak vzrok je bil v napačnem pristopu,noben del rastline ne sme biti izpostavljen neposrednemu stiku z zimskim zrakom.Tukaj bi morda pazil,da zaščita še vedno ¨diha¨. Potem načeloma mnogo tega kmalu,ko se začnejo daljšati dnevi zelo hitro oživi.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko2  Datum:   19-05-10 19:09 Sneg je v bistvu enako zelo dobra zaščita pred mrazom,največ škode dožive rastline v času,ko je hlad in ni snega. Sam spremljam po potrebi stanje zemlje na globini 5 in 10 cm,ki se vsakodnevno objavlja na strani teleteksta rtv SLO,stran 166. Zemlja običajno pomrzne le takrat,ko ni snega,ko je sneg ni težav,temperatura je kvečjemu okoli +-0 C! Ko pa snega ni,pa lahko pomrzne močno,takrat je temperatura zemlje v globini 5 in 10 cm skorajda zvezna z temperaturo zraka,torej pomrzne tudi čez -10C.In če takrat rastline,recimo solatnice in gomoljnice nimajo ustrezne zaščite so v velikih in resnih težavah. Deloma sem temperature zemlje meril tudi sam,načeloma so javno dostopni podatki zelo hvalevredna pomoč.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   19-05-10 19:58 ampak a ta koprena zadostuje, saj v bistvu ni niti 1 mm debela-a daš morda več slojev.... kaj pa če bi dal še prej kartone, pa kopreno čez...ne to ni dobra ideja, ker karton se zmoči in potem rastlina gnije...imaš prav, kadar ni snega je bolj nevarno, je tebi brez snega v mrazu pomrznilo ali je bila koprena dovolj.Daj če se ti ljubi napiši malo več, mene to res zelo zanima.Ker korenček npr. izkopljem, ampak slabo počaka, kmalu ovene.Kaj pa pesa, saj če pomrzne, jo še vedno lahko zaužiješ, ali ne?

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko2  Datum:   20-05-10 08:50 T.i. zimska koprena je relativno slaba zaščita pri tako nizkih temperaturah.Morda bi v dveh ali treh slojih res bilo že bolje,sam sem poskušal tako,a sem je imel nekoliko premalo,saj sem pokrival skorajda 50m2 vrta.Razen tega,ko je pod snegom,ki rad pomrzne ali je vlažen in težak se prav rada cefra.Bi res bilo smiselno razmišljati o alternativah,morda bi dal zraven še star bombažen prt ali celo kak lanen ipd...Ali kaj v tem smislu. Spet pa je potrebno razlikovati od rastline do rastline.Recimo oljna ogrščica oziroma gorjušica ali motovilec sta praktično neuničljivi in je pokrivanje smiselno predvsem iz smisla,da lažje dostopaš ko je pod snegom. Medtem ko je špinača že bolj zahtevna,gomoljnice pa nasploh,saj so koreni izpostavljeni uničenju od mraza. Franz Konz pri njih omenja popolno zastiranje z lubjem(na debelo),ker ima dostop do lesnih oblancev,se mi tudi ti zdijo smiselni.Enako recimo slama.Ampak to mora biti res debelo,rastlina bi po mojem morala biti popolnoma zakrita,na najtanjšem mestu z ca. 10 cm plastjo.Celo zimo,je treba občasno kontrolirati. Če pesa pomrzne je običajno konec z njo,meni jih nekaj sicer preživelo,večinoma pa žal ne.Korenček je pod kopreno z veliko težavo preživel. Tukaj je spet pomembno kje imamo lociran vrt.Če bi jih imeli ob hišah,ki pozimi oddajajo toploto in so nasploh običajno na najbolj sončnih delih zemljišča bi bilo težav manj,bistveno manj.Tudi potrebni ukrepi bi bili s tem blažji,manj zahtevni. A ker tam zadnjih dvajset let gojimo predvsem travo in rože,vrtovi so pa skriti nekje zadaj je to boljkone srednjeročen razmislek. Sam sem meril temperature naokrog in okoli hiše je tudi za nekaj stopinj topleje kot v okolici,sneg tam izgine nekaj dni prej. Moj vrt je pozimi na najhladnejši točki,so pa tudi tukaj na nekaj metrih že opazne razlike,visoke tudi več kot 1 stopinjo Celzija. Poleti to ni nujno slabost,a lega kolikor opažam ni idealna.A z permakulturnim pristopom se to lahko močno omili,saj vsemu navkljub imam zaenkrat zelenje že čisto celo leto,sadeže pa od sredine maja,do konca novembra.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   21-05-10 18:15 jaz sem razmišljal, da bi preko poletja,jeseni nabral dosti sena (pač imam še kar trave) in bi ga kopičil, pred zimo pa bi ob strani grede položil ene 15 cm debele hlode, pa še v sredini enega, vmes bi nasul na debelo sena in pokril s kartonom.To zato, da sneg ne tišči direktno na bilke, še bolje bi bilo čez hlode na vsake pol metra dati kakšno desko...kaj praviš, to bi zdržalo, a?

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   21-05-10 20:25 Katere bilke bi pa ti rad tako zaščitil pred zimo. Kakšne vrste zelenjavo?

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   22-05-10 15:33 npr. motovilec, radič da ga sneg preveč ne pomečka....spomladi bi samo seno odstranil in pod njega posadil krompir

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   23-05-10 08:47 Motovilca ni dobro pokrivati. On raste ko zemlja ni zmrznjena in ga takrat tudi pobiramo in jemo. V tem je ravno smisel. Če ga boš pa zastrl, recimo s senom, ga boš moral vedno spravljati izpod te zastirke. Pa še dušila ga bo. Pri senu moraš tudi paziti da gre za posušeno travi, ki še ni semenila. Drugače bo že prvo leto na vrtu več trave kot česa drugega. Radič bi pod takšno zastirko (debela plast sena) zgnil. Treba ga je dat v zasipnico. Rdečo peso puščat čez zimo zunaj v zemlji je smiselno le za to, če želimo spomladi hitro jesti liste. Gomolj več ne bo dober, ker je to enoletnica. Tako da kakšno peso pustit v zemlji, ne pa kakšno večjo površino. Z gomolji v zemlji čez zimo je sploh lahko težava, ker se bodo voluharji skoncentrirali na naši njivci. In potem vemo kako je. Pri nas pač gojimo na vrtu večino enoletnice, ki umajo svoj ciklus v enem letu in jih je treba takrat tudi pospravit in pojest. Zaenkrat se mi zdijo primerne za čez zimo zunaj (lahko nezastrte): brstični ohrovt, motovilec, koleraba, jeseni posajen česen, zimska solata. Prosim da še drugi napišete, kaj menite da je primerno za čez zimo.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko2  Datum:   23-05-10 12:38 Z klopotčevim mnenjem se v veliki meri strinjam.Mojemu pokritemu motovilcu načeloma ni bilo hudega,saj je koprena vsemu navkljub zračna in dokaj tanka. Je pa v času pokritosti z snegom nekoliko lažji dostop,odkriješ in ti je vrt v večji meri dostopen.Potem spet zakriješ. Poskus z gomoljnicami,blitvo,korenčkom,zeleno..v našem limatskem pasu je načeloma res na meji sprejemljivega ali možnega.Tudi je res,da so moje bile koncem zime dokaj šibke,predvsem se je opazilo če sem izpulil kak korenček.Kar se je pa sedaj tako zelo popravilo,da sem te dni naredil presno juho iz gomoljev redeče pese in so bili prav zelo okusni.Nekih napak v gomoljih v glavnem ni bilo.Če bi pokrival temeljiteje bi bili res popolnoma brezhibni.Podobno je s korenčkom(ali peteršiljem),kakor sem že neštetokrat porezal njihovo zelenje(ali pri blitvi in listnati zeleni),kakor so tudi koreni res pravega okusa. Voluhar se ni pojavil. Tako,da bom verjetno še vedno poskušal kaj v tej smeri,ker bi sicer vse do poznega poletja v tej smeri bil boljkone brez lastnih virov.Ki so že zavoljo svežine običajno najboljši.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   23-05-10 18:24 no pozabil sem napisati, da bom dal spodaj kopreno, sicer bo motovilec težko očistit.No jaz bom to vsekakor probal na enem delu in seveda poročal, tudi z radičem bom probal, razen če je kdo od vas že probal in je ziher da mu je zgnilo.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: jabolko2  Datum:   24-05-10 08:30 Nič ni zgnilo...

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   26-05-10 19:13 napiši še kaj -kaj neobičajnega, kako prideluješ zelenjavo. Jaz npr. bob in nizki fižol sadim pod drevesa jablan in češenj, ker drvesu dajejo dušik in mi ni treba metat umetnih gnojil pod drevo.Okoli dreves položim kartone, nakartone debelo plast listjač ez pa še 30 cm vej, da listja ne odnese, pa tudi bobu in fižolu daje oporo.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: klopotec  Datum:   26-05-10 21:25 Kako pa rastline pridejo skozi karton?

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   27-05-10 17:33 tam kjer položim semena z majhno lopatko (ala otroška) skozi karton naredim luknjo

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL - GOBE

Avtor: herman  Datum:   27-05-10 17:38 karton daš v glavnem zato, da uničiš vse plevele in trave in tudi deževniki se raje naselijo pod karton.V parih mesecih kartona ni več-ga deževniki predelajo v kompost.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko2  Datum:   01-07-10 08:11 Jesensko-pomladanska solata mi je dokaj načrtno pobegnila v cvet.Samo strmel sem ko sem gledal čez DVA METRA visoke rastline,z izjemno močnim in stabilnim steblom,prekrasnimi morje-modrimi cvetovi.Posumil sem, da če je endivija sorodnik regrata,potem je tale ¨solata¨ lahko sorodnik navadnega potrošnika. In res,Ljubiša Grlić omeni ob imenu navadni potrošnik še ime radič(in mnogo drugih).Identično latinsko ime sem odkril na semenu,ki sem ga te dni posejal,bil je seveda ¨radič¨. Torej po matematično: radič=navadni potrošnik=Cichorium intybus L . Doda pa to še en malček dvoma v spsobnost človek v križanje rastlin,kar naj bi bila ena njegovih paradnih dejavnosti. Očitno je vse preplonkal v naravi.In seveda ničesar ni čisto ni izboljšal. Ko sem včeraj na travniku ob gozdu natrgal in zaužil nekaj listov,plodov(čremsa) in cvetov divjeraslih rastlin sem bil skorajda hipoma sit.Ampak tako sit,kot se sicer ne moreš nikjer nasititi.Zares prepoln vsega kar telo rabi. Ja,še dosti se bomo morali učiti,narava je očitno največji mojster.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   09-07-10 15:44 Permakulturno načrtovanje je v mojem primeru bolj intuitivno delovanje v težnji nekaj pridelati,nekaj se naučiti,spoznati,bivati na prostem,se družiti z sosedi,znanci in se nasploh dobro imeti. Kar zaenkrat dobro uspeva. Vsekakor veljajo permakulturna načela,kot je recimo,da vsaka stvar naj služi vsaj dvema namenoma in težiti k temu,da je povezanost biotopov čimvečja. Tako je recimo bilo letos gojeno žito-pšenica in spoznanje,da njegova semena v zreli fazi niso primerna kot hrana za človeka je tako vsaj zame absolutno potrjena iz vseh možnih vidikov.In zato drugo leto žita zagotovo ne bom več gojil. Mnogo rastlin,ki sem jih prezimil sem pustil v cvet in tukaj šele spoznavaš kakšna je narava v naših krajih v resnici.Tako recimo cvetovi korenčka,peteršilja,semena špinače,motovilca,vrtne kreše pšenice itd.dajejo izreden,četudi za koga morda neurejen ali divji pogled na ta košček naše parcele. A to se več kot izplača,ker spoznanja,ki jih celo laik,ki z botaniko ali biologijo nima dosti skupnega dobiva iz dneva v dan,so naravnost izjemna. Tako sem opazil,da skorajda enaki cvetovi in rastline kot je ta moj razcveteli korenček rastejo marsikje v naravi in ravno sedaj enako cvetejo.Četudi morda niso take veliki in sijajni kot je ta na naših vrtovih.Ki smo mu očistili konkurenco drugih rastlin in mu dali prostor in zemljo za neoviran razvoj. Torej imamo že drugo rastlino,ki jo na veliko gojimo,ki je v bistvu naravnorasla sami jo pa imamo za kultivirano.Ker spet velja po preučitvi tematike,da je Daucus carota ena in ista rastlina.Podobno kot je navadni potrošnik,čisto navaden radič. Matematično: Daucus carota L=korenček=navadno Ljubljansko korenje(napis na škatlici s semeni). Sicer pa res,čemu bi se človek res mučil z izumljanjem novih rastlin,če pa je v naravi obilo takih,ki so skozi desetine milijonov evolucije v bistvu že same po sebi popolne.To je v načelu nemogoče preseči. Na svoji parceli blizu Moravskih toplic še eno ¨revolucionarno¨ spoznanje.Pred dvema mesecema sem ravno tam zasadil sadiko aronije http://sl.wikipedia.org/wiki/Aronija in se veselil,evo ta bo prava za vse čase,ker raste v Ameriki in Sibiriji,pa tudi nič manj v toplejših legah,kot je pri nas. Tik ob vhodu na parcelo pa rasteta dva zelo bujna grma,ki sta danes že polna plodov.Ko sem ju ogledoval sem enako opazil,da je takih precej tudi v okolici,ob poljskih poteh,na zapuščenih parcelah. A Aronija je rastlina,ki jo prodajajo šele kako dobro leto,tukaj,v kraju kjer pred kakima dvema desetletjema kolikor so morda stari zagotovo nihče ni uvažal tega grmovja od drugod,jih je pa vse polno. Kaj je torej spoznanje dneva? Ker so moji trije grmiči eni in isti in enaki in identični(jih res že lep čas primerjam,v vseh parametrih) bi jih vse označil kot Aronijo.In očitno so domicilni,naravno rasli tudi v naših krajih.Ups,ups... Aronia precmuriacaea H! Iz proučitve knjig Ljubiše Grlića in Corteseja o divjeraslih ali naravnoraslih rastlinah pa izhaja,da je postopkov domestikacije naravnoraslih rastlin v gojene BREZBROJ.Že na naših tleh jih je premnogo prisotnih.Tiste ki niso pa so le uvožene iz drugih delov sveta(koruza,krompir,topinambur,buča,paradižnik...).Vprašanje ali je katera nova sploh plod človeškega znanja. Vsekakor to na človekovo dojemanje o lastni sposobnosti razvoja kultiviranih rastlin meče izjemno senco,ki boljkone govori o naši omejeni sposobnosti.Človek je očitno predvsem sposoben le razširjati semena in na površinah,kjer izključi konkurenco drugih rastlin te pridelovati v mono- ali teoretično poli-kulturni obliki. To je pa dosti manj,kot smo si do sedaj domišljali.A ni mu za zameriti,te aktivnosti so stare šele kakih 12000 let,a zato se mu še ni potrebno bahati z tistim česar ni sposoben..

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   09-07-10 16:46 In še poslovenjeni citat Charlesa Darwina,ki morda dopolnjuje tematiko: Brez špekulacije(domneve)ni novega opazovanja.(Ohne Spekulation gibt es keine neue Beobachtung.(-istovrstni citat v nemškem jeziku) Charles Darwin

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -opazovanja

Avtor: jabolko  Datum:   17-07-10 13:18 Korenček in radič v divjerasli obliki ravno ta čas cvetita po travnikih in zelo pogosto ob poteh in asfaltiranih cestah,da jih kot sodobnik udobno občudujete iz avta v vsem njunem sijaju. Če boste opazili bele kobulaste cvetove,potem vedite da jo to vaš korenček.In če boste opazili rastlino drevesne oblike(z ¨vejami¨)¨,ob košenih poteh visoke do 80 cm z brezštevilnimi modrimi cvetovi(vidni so predvsem dopoldan,do 11 ure,potem se zaprejo),potem gledate naravno rasli radič. In danes sem našel še tretji člen v verigi,na svoji parceli(do letos travnik) sem našel cvetoči peteršilj Petroselinum crispum,ga utrgal,primerjal z tistim z domačega vrta,poskusil....Ima 11 nastavkov semen in na vsakem je 20 njih.Torej vsak 220 njih.Obe sliki popolnoma identični,enako tudi okusa,obliki stebel,listov. Ljubiša Grlič peteršilja ne obravnava kot našo avtohtono vrsto,a mislim,da ga v neki temi omeni. Hm,hm.....!Leta 1979! Mah,človek lahko samo strmi in se čudi,narava je polna navideznih skrivnosti in naše vedenje o njej je omejeno z našim privzgojenim občutkom večvrednosti,kakor z načinom z ¨antibiotičnim¨,alopatskim(alo=anormalno)pogledom nase in svet,ki nas obdaja. Matematično: Peteršilj=Petroselinum crispum=je torej enako avtohtona divjerasla rastlina,katero iz gojenih semen uspešno kultiviramo. Priznam,da sem o avtohtonosti peteršilja malo dvomil,pri nas je zanj vedno veljala doza skrivnostnosti,ponj nas je mama vedno pošiljala ob nedeljskih kosilih,da smo tistega iz gred ali tistega iz njive,v majhni količini posuli po vroči nedeljski juhi,z običajno delikateso v obliki piščančjih želodčkov.

Odgovorite na to sporočilo

Re: PERMAKULTURA- 2. DEL -pridelek

Avtor: jabolko  Datum:   11-08-10 13:59 Dr. Karl Probst,ki v Južni Ameriki ima 1 hektarsko posestvo(kar je v tropih več kot dovolj veliko)omenja,da za odganjanje škodljivcev uporablja v mešanem posevku koruzo,ki bojda vse težave razreši sama po sebi.Sam za zastiranje uporablja tudi slamo,po Fukuokovemu zgledu. Podobno sem tudi sam,četudi iz drugega premisleka,imel ob robovih vrta zasajenih nekaj koruze(1 vrsto,na dveh straneh vrta)a razen nadležnih polžev nisem na nobeni rastlini odkril kakršnihkoli škodljivcev ali plesni ipd. Torej prav mogoče vedno posnemanja.

Odgovorite na to sporočilo

Forumi  |  Posamična sporočila

Prejšnja tema  |  Naslednja tema

Odgovorite na to sporočilo  Vaše ime:  Vaš elektronski naslov:  Naslov sporočila: Zaščita proti e-slami (spam): Prosimo, rešite matematično vprašanje in vpišite rešitev v vnosno polje (le številko). Ta mehanizem je namenjen blokiranju programov, ki poskušajo samodejno izpolnjevati obrazce. Hvala za razumevanje (kot registriran uporabnik tega nimate). Koliko je tri plus sedem ?