Svet je lep - Predstavitve - Posamezniki

Ob rojstvu so mu dali ime Dušan, čeprav bi ga lahko danes klicali tudi kako drugače. Kdo ve. In pa - kdo bi bili brez imen in priimkov? Kdo sem? Kdo si, draga bralka, dragi bralec? Kam grem-o?

Na pot takih vprašanj je zavedno stopil pri šestnajstih letih. Pričelo se je s prebiranjem knjig grških in sodobnih filozofov, z raznimi "globokimi" pogovori o smislu življenja in podobnimi mladostnimi iskanji, ki jih na pot odraščanja postavlja življenje. Nadaljevalo se je z že bolj usmerjenim zanimanjem za Patandžalijevo jogo in budizem. Vse skupaj je bilo prepleteno kar z nekakšno nujo po potovanjih (začel je pri petnajstih), po spoznavanju tujih krajev, navad in ljudi. Nekakšen vrhunec vseh njegovih iskanj oziroma potovanj po svetu je bilo nenadno spoznanje (zgodilo se je pri dvajsetih, v Jordaniji), da njegova tako goreča želja po spoznavanju tujih krajev in ljudi ni nič drugega, kakor goreča želja po spoznavanju samega sebe in smisla (njegovega) življenja. Četudi je še potoval, se je od takrat njegov odnos do potovanj korenito spremenil. Posledica tega spoznanja oziroma odgovor na iskanje smisla lastnega bivanja oziroma umeščanja samega sebe v življenje, je bilo enoletno bivanje v Indiji in na Sri Lanki. Večino tega časa je preživel v različnih hindujskih in budističnih duhovnih skupnostih. In tam srečal marsikoga, izkusil marsikaj. V Indijo se je kasneje še vračal. Od takrat naprej so Joga oziroma vzhodnjaške metode spoznavanja samega sebe (predvsem budistična Vipassana in Zen), zanimanje za zdravo življenje in podobne "novodobnosti" začrtale ves njegov nadaljnji način življenja. Za vsakdanje preživljanje je dolga leta in na nekaj različnih področjih vseskozi delal z ljudmi.

Spoznanja in izkušnje je strnil v nekaj elementih njegovega sedanjega življenja, med katerimi je omeniti Vitazen metodo, terapevtska svetovanja na ravni osebnostnih odnosov oziroma težav ter posvečanje igranju Gonga. Njegovo ključno sporočilo o človeku (o njemu samemu) je, da nam nihče ne more pokazati naše Poti, nam dati nekakšnega recepta za življenje in nas "od-rešiti" naših dvomov ali težav. Drugi nam lahko najbrž pokažejo le načine, kako si izdelati orodje, da bomo sami klesali in si skozi življenje utirali lastno Pot. Nihče namreč pred nami še ni živel našega življenja. Skrivnost tega čudeža, imenovanega Življenje, leži v umetnosti kako živeti - tukaj in sedaj, v tem prostoru in med ljudmi, kjer pač smo... Vse ostalo so najbrž le utvare, s katerimi si pomagamo, da lažje pre-živimo. Utvare, ki smo jih (vsak na svoj način) skreirali sami oziroma - naš Um. To pa je včasih težko spoznati ali sprejeti...