LAŽ O PREHRANI ŠT. 1:
KDOR NE JÉ MESA, TRPI ZARADI POMANJKANJA BELJAKOVIN!
NAPAČNO!
Za izgradnjo celic tako pomembnih beljakovin je dovolj
v zelenjavi in žitu, zlastiv fižolu, grahu, leči in orehih.
Pri raznoliki, brezmesni prehrani dobi telo vse važne
aminokisline, iz katerih nastajajo beljakovine. Soja
in avokado vsebujeta celo popolno paleto teh osmih aminokislin.
Ni bojazni, da bi bili nezadostno oskrbljeni z beljakovinami.
Za Nemčijo npr. velja, da ljudje uživajo še enkrat toliko
beljakovin, kot jih telo potrebuje. S tem preobiljem
je povezano nalaganje živalskih beljakovin v krvnih žilah
in tkivu, kar lahko preprečuje prehajanje vitalnih snovi
v organe, mišice in kosti.
Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povzroča bolezni.
"SEM
VEGETARIJANEC IN ANTIALKOHOLIK, KER LAHKO
TAKO BOLJE UPORABLJAM SVOJE MOŽGANE."
Thomas Edison, iznajditelj žarnice
in kina
LAŽ O PREHRANI ŠT. 2:
KDOR NE JÉ MESA, TRPI ZARADI POMANJKANJA ŽELEZA!
NAPAČNO!
Mikroelement železo ni samo v mesu, temveč tudi v številnih
rastlinskih živilih. Posebno bogati z železom so zelje,
žita, sončnično seme, rdeča pesa, proso, leča, grah,
soja, pšenični kalčki, portulak, sezam ter topinambur.
Poleg tega: vitamin C - npr. v kozarcu sadnega soka pri
jedi ali solate z limoninim sokom ali peteršiljem, izboljša
sprejemanje železa iz hrane. Pravi čaj in kava pa slabšata
sprejemanje železa za 40 do 50 %.
LAŽ O PREHRANI ŠT. 3:
KDOR NE JÉ MESA, TRPI ZARADI POMANJKANJA VITAMINA B 12!
NAPAČNO!
Zagovorniki
uživanja mesa izredno razpihujejo temo o vitaminu
B 12. Vegetarijanci so v povprečju
mnogo bolj preskrbljeni z esencialnimi hranili ter
vitamini kot so npr. vitamin
B 1, folna kislina, vitamin E,
magnezij, kalij ali mangan, kot ostalo prebivalstvo.
To je dejstvo. Dovajanje vitamina
B 12, ki se obravnava kot "kritični vegetarijanski
vitamin" pri lacto-vegetabilni hrani (brezmesna
hrana z mlečnimi proizvodi) sploh
ni problem. Vegetarijanci naj bi tu in tam zavestno storili
nekaj za njihov vitamin
B 12: z mlečno kislino prevreto
zelenjavo, kislim zeljem, pivom iz pšeničnega slada ali
nadomestnimi sredstvi.
"VEGETARIJANEC
SEM OD DVANAJSTEGA LETA. NIKOLI PA ŠE NISEM BIL RESNO
BOLAN. VEGETARIJANSKA HRANA KREPI
IMUNSKI SISTEM. VERJAMEM, DA
MESO DELA LJUDI BOLNE."
Byran Adams, glasbenik
LAŽ O PREHRANI ŠT. 4:
VEGETARIJANCI TRPIJO ZARADI POMANJKANJA KALCIJA!
NAPAČNO!
Kalcij je pomembna sestavina za izgradnjo človekove kostne
substance. Je v sezamu, orehih, v kodrastem ohrovtu,
peteršilju, špinači, pastinaku, čebuli ter v razni drugi
zelenjavi in žitih.
Pomembno: Fitinska kislina je skladiščna oblika za fosfor
v žitnem zrnu ter se povezuje s kalcijem. V tej zvezi
telo kalcija npr. v kruhu ne more sprejemati. Samo tradicionalno
24-urno vzhajanje, ki so ga uporabljali že stoletja,
razgradi omenjeno zvezo. V današnjih pekarnah zaradi
tako imenovanega hitrega štarta in skrajšanja časa vrenja
ni običajne razgraditve droži. Zaužijemo lahko še toliko
kalcija, a je za telo brez vrednosti. Pri kruhu, ki je
pripravljen tako kot včasih, s 24-urnim postopkom vrenja,
lahko vsebovani kalcij sprejmemo optimalno.
LAŽ O PREHRANI ŠT. 5:
NE JESTI MESA POMENI JESTI SAMO ŽITO!
NAPAČNO!
Naraščajoče
število vegetarijanskih jedi v lokalih za sladokusce
kot tudi številne kuharske knjige dokazujejo,
da "vegetarijansko" preprosto ne gre enačiti
z jedmi iz zrnja ter zelenjave.
Začimbe so namreč tiste, ki naredijo hrano okusno. Kdor
je že kdaj ugriznil kos
surovega, nezačinjenega mesa,
temu ni treba pripovedovati, da so mrtve živali brez
okusa. Krepka, okusna aroma,
ki jo večina ljudi pripisuje
mesu, ni nič drugega kot okus po dobro začinjenem in
popečenem. Izdatek, ki ga
marsikdo ima, da kos mesa panira,
začini ter speče, lahko prav tako dobro uporabi za paniranje
in pečenje kosov
jajčevca ali zelene. Delikatesa,
za katero živali ni treba umreti, rahlo popečena diši
prav tako krepko in
aromatično.
"JE
LAHKO ŠE KAJ
BOLJ OSTUDNEGA, KOT HRANITI SE Z MRLIŠKIM MESOM?!
Francois de Voltaire (1694-1778)
LAŽ O PREHRANI ŠT. 6:
NOSEČE ŽENSKE MORAJO JESTI MESO, SICER TRPI ŠE NEROJENI
OTROK!
NAPAČNO!
Mlečno vegetarijanska prehrana, pri kateri so razen rastlinske
hrane na jedilniku tudi jajčni proizvodi, tudi med nosečnostjo
zadošča potrebo po nujnih hranilih.
Vegetarijanke so z vegetarijansko prehrano z mnogimi esencialnimi
hranili celo bolje preskrbljene kot nevegatarijanke.
Pri popolnoma vegetarijanski prehrani (brez mleka in jajc)
je treba med nosečnostjo paziti na zadostno količino
beljakovin, kalcija in B 12 ter po dogovoru z zdravnikom
prehrano dopolniti z vitamini ter mineralnimi preparati.
LAŽ O PREHRANI ŠT. 7:
DOJENČKI IN OTROCI POTREBUJEJO MESNO HRANO!
NAPAČNO!
Raziskave dokazujejo, da je za dojenčka mleko mater vegetarijank
bolj zdravo, ker vsebuje manj za okolje škodljivih strupov,
zato pa več vitaminov ter maščobnih kislin. Temu ne nasprotuje
nobena znanstvena študija. Nobena namreč ni dokazala,
da dojenčkom, ki so hranjeni s polnovredno brezmesno
hrano, primanjkuje npr. železo. Za dojenčka, starega
6 do 12 mesecev, Deutsche Gesellschaft für Ernährug (DGE,
Nemško združenje za prehrano) priporoča 8 mg železa na
dan. Otroška zdravnica priporoča za obed 25 g nemastnega
govejega mesa na teden, ker vsebuje 0,65 mg železa. Obrok
(100 g) ovsenih kosmičev pa vsebuje 3,6 mg železa, obrok
riža 2,6 mg, gomolj koprca 2,5 mg.
Otrokom sta ljubezen do živali ter strah pred ubijanjem
prirojena. Kdo bi rad otroke pripravil do tega, da bi
si zatiskali oči pred trpljenjem in ubijanjem? Z uživanjem
mesa otroka vzgajamo k razlikovanju življenja vrednih
in življenja nevrednih bitij: z mucam in psi naj bo prijazen,
nedolžnega pujska in srnico pa naj jé.
LAŽ O PREHRANI ŠT. 8:
JESTI MESO SODI K ŽIVLJENJU!
NAPAČNO!
Jesti meso pomeni biti soodgovoren za lakoto.
"Ista
površina zemlje, ki kot travnik, torej kot krma za
živino, z mesom hrani deset ljudi, bi lahko,
posejana z grahom, prosom, lečo
in ječmenom prehranjevala sto ljudi."
Alexander von Humbolt, utemeljitelj
znanstvenega zemljepisa
Zapravljanje pridelovalne površine: Brez mesne produkcije
bi lahko shajali približno s četrtino pridelovalne površine.
Na enem hektarju zemlje je mogoče pridelati 50 kg govejega
mesa ali pa 4.000 kg jabolk, 8.000 kg krompirja, 10.000
kg paradižnika ali 12.000 kg zelene.
Zapravljanje žita: Polovico svetovne žetve se uporabi
kot krmilo. V industrijskih deželah je delež žetve, ki
se poklada živini celo večji od dveh tretjin. 60 % uvoza
vseh krmil pride iz dežel v razvoju. Tam zaradi lakote
vsak dan umre 40.000 otrok, 1,3 milijarde ljudi trpi
zaradi podhranjenosti, zaradi lakote oziroma posledičnih
bolezni vsako leto umre 50 milijonov ljudi.
Pri tem ne bi bilo treba nikomur na tej Zemlji umreti
od lakote: dodatno bi se lahko prehranilo 100 milijonov
ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala
samo za deset procentov.
"NA
ZEMLJI NE BI NIČ TAKO POVEČALO MOŽNOSTI
PREŽIVETJA KOT KORAK K VEGETARIJANSKI PREHRANI."
Albert Einstein
Izdajatelj: Društvo
za osvoboditev živali in njihove
pravice - www.osvoboditev-zivali.org
