Izjave staršev otrok, ki so od rojstva vegetarijanci

Gretta Mikuž Fegic
sem mati petih otrok, šestega pa trenutno pričakujem. Sem že preko 20 let vegetarijanka in prav tako vsi moji otroci, ki v svoji rasti, fizičnem in umskem razvoju v ničemer ne zaostajajo za svojimi vrstniki, na mnogih področjih celo izkazujejo nadpovprečne umske ali športne dosežke. Moje stališče, ki ga navajam v nadaljevanju je tako plod večletne prakse na področju vegetarijanske prehrane.

Kot članica Društva za osvoboditev živali in njihove pravice sem bila seznanjena z vašim stališčem, ki ste ga na društvo poslali v zvezi z našo pobudo, da se pravica učencev oz. dijakov vnese v pravilnik, ki opredeljuje njihove druge pravice.

Verjamem, da je odgovor, ki ste ga poslali le neka zrutinirana reakcija na tovrstno tematiko, saj se mi zdi popolnoma nemogoče, da ne bi bili seznanjeni z vsemi dejstvi o varnosti in prednosti vegetarijanske prehrane, ki so danes na voljo iz raznih virov. Menim, da je vaše ravnanje neodgovorno in obsojanja vredno vsaj z dveh vidikov:

1. zato, ker so vaše trditve zavajujoče, stališča, ki jih navajate pa zastarela in ne sledijo novejšim dognanjem na področju prehranjevanja. Trditve, da otrok za svojo rast in razvoj potrebuje uravnoteženo in raznoliko prehrano je zelo resnično, popolnoma napačna pa so prepričanja, da mora ta raznolikost vključevati tudi meso. Da so esencialna hranila iz mesa enakovredno nedomestljiva s tistimi iz rastlinskih živil, je neštetokrat dokazano v praksi, pa tudi z izsledki številnih mednarodnih raziskav.

2. zato, ker je prav vaša odklonilna naravnanost do takšnih pobud, kot je pobuda za uveljavljanje pravice do brezmesne prehranev šolah, pravzaprav največja ovira, da bi nekateri otroci bili deležni šolske prehrane, ki omogoča njihov nemoten razvoj.

Zakaj? Dejstvo je, da se del slovenskega prebivalstva - med njimi so tudi učenci in dijaki - že prehranjuje vegetarijansko. Nekaterim je ta način hranjenja že privzgojen , mnogi pa se za to odločijo na podlagi svojega prepričanja in prebranih dejstev o prehranjevanju. Vsak premišljen človek si potem prilagaja svojo dotedanjo prehrano glede na svoje potrebe in skuša slediti priporočilom iz raznih dostopnih virov, ki že utemeljujejo varnost in prednosti brezmesne hrane. Problem pa nastane v šolskih menzah, kjer so jedilniki praviloma sestavljeni tako, da poleg mesa vsebujejo še neko zelenjavno ali žitno prilogo. Otrok - vegetarijanec se bo mesu seveda odrekel in logična posledica tega je, da mu ostane osiromašen brezmesni obrok, ki nikakor ne zadostuje njegovim potrebam. Ali ne bi bila resnična skrb za ta del populacija ta, da se njihovim prehrambenim navadam ustrezno spremeni jedilnik tako, da se meso nadomesti z alternativnimi nemesnimi živili?

Sprenevedanje z vaše strani in izključevanje drugače se prehranjujočih iz prehranske politike vsekakor ne vodi v smer zagotavljanja uravnotežene prehrane. Vaša odgovornost pa je tu zelo velika in je ne morete več naprtiti staršem vegetarijancem, ki po vaših mnenjih pomanjkljivo hranijo svoje otroke, ker ne sledijo vašim smernicam trenutne prehranske politike. Odgovornost za morebitno slabo prehranjene vegetarijanske otroke je v prvi vrsti vaša, saj navkljub obilici znastveno dokazanih prednostih vegetarijanske prehrane niste prilagodili prehranskih smernic tako, da bi bili vaši nasveti in priporočila uporabni in koristni za vse populacije. Z zanikanjem dejstva, da je pravilno kombinirana vegetarijanska hrana nadvse primeren in varen način hranjenja za vsa življenjska obdobja, preprosto onemogočate prizadevanje neke manjšine po tem, da bi se hranila zdravo, uravnoteženo in primerno svojemu prepričanju in jim ne nudite svoje strokovne podpore, kot ste to dolžni.

V svojem imenu in imenu somišljenikov vas pozivam, da do obravnavane problematike zavzamete novo stališče in pobudo Društva za osvoboditev živali smatrate za nadvse koristno tistim mladim ljudem, ki so na pot vegetarijanstva že stopili in se zaradi vaših zastarelih prepričanj temu gotovo ne bodo odrekli.
V konkretnem od vas pričakujem, da boste pri Ministrstvu za šolstvo oddano pobudo podprli v dobro zdravja mnogih mladih ljudi. V to dejanje naj bi vas vodila že vsaj zdrava logika, da je pravilno planirani vegetarijanski obrok za mladega človeka veliko koristenjši, kot pa mesni obrok, katerega "mesni del" konča v kanti za odpadke.

Pričakujem pa tudi, da se boste končno odločili, da boste ravnali po svoji vesti in razumu tudi v prihodnje, ko bo živinorejski lobi s svojimi pritiski hotel krojiti prehransko politiko, ki se tiče predvem stroke. Ta pa naj svoje ime upraviči s sodobnim pristopom do svojega dela, ki naj vključuje tudi priznavanje tistih dejstev, ki živinorejcem niso v prid.

 

Nataša Tkalec
Moj sin je star 10 let in je vegetarijanec že najmanj štiri leta (in to po lastni odločitvi). Zato sem bila že tudi "kregana" iz strani njegove pediatrinje, čeprav je mali bolj zdrav kot njegov starejši brat, ki je meso. Ljudem tudi ni jasno, da se lahko tako mali otrok odloči, da NE BO posredno sodeloval pri pobijanju živali in imam zaradi njega zato vedno burne razprave z znanci.

 

Marko Pogačnik
Z ženo Mariko imava tri hčerke, ki so zdaj stare 31, 34 in 37. Dve sta pisateljici in ustvarjalki na področju duhovnosti, tretja pravkar doktorira na področju gozdarstva. Ker sva z ženo vegetarijanca od leta 1969, so tudi hčerke zrasle kot vegetarijanke, pa kljub temu niso imele nikdar težav z zdravjem.

 

Suzana Šurbek
Imam 2 otroka, ki sta vegetarijanca že od rojstva (ne jesta nikakršnega mesa in jajc). Hčerka je stara 9 let in sin 4 leta. Oba sta telesno in duševno popolnoma zdrava. Imata dobro kri, večja od svojih vrstnikov (ker sva tudi midva z možem višje rasti) in njuna telesna teža je idealna.
Moja otroka nista hodila v vrtec, bila ste ves čas pri meni doma. Sedaj pa hčerka hodi v Walfdorsko šolo, kjer je za vegetarijansko malico in kosilo preskrbljeno. V tej šoli imajo dva menija: malica in kosilo z brezmesno prehrano in drug meni je z mesno prehrano. Toda moram reči, da dam hčerki malico od doma, domov pa gre pred kosilom.
In še nekaj!
Takšnim otrokom (vsaj mojim) mesna prehrana smrdi in vem da mi hčerka velikokrat pravi, da svojo malico v šoli komaj poje, ker zraven nje nekdo je npr. ribjo pašteto in z njo "zasmradi" celo okolico. Tudi vonj, ki se širi iz kuhinjskih prostorov je za njo zelo smrdeč. Vendar pa ima drugače srečo, saj je v njenem razredu vsaj polovico otrok vegetarijancev. Včasih se med vegetarijanci in nevegetarijanci sprožijo pravi "debatni boji" v stilu: "Zakaj pa ješ meso? Ali veš, da s tem ubijaš živali? Ne ni res, mi jemo živali, ki umrejo od starosti! A ja! Kaj pa je potem zate teletina? in podobno."
Otroci znajo biti zelo direktni in moram reči, da jih je včasih prav "luštno poslušati" kako na svoj način branijo in ščitijo živali. Zares bo lepo, ko bodo imeli otroci vegetarijanci pred zakonom iste možnosti kot nevegetarijanci.

 

Tatjana Medvešek
Z možem sva vegetarijanca, on kakšnih 17 let, jaz pa 23.  Imava sina, ki je star sedem let in je vegetarijanec od rojstva; pravzaprav je bil vegetarijanec že v maternici. Rodil se je popolnoma zdrav in bil do sedaj tudi zelo redko bolan. Tudi drugače je zelo bister in komunikativen. Kri ima v redu, njegova pediatrinja je bila celo zelo presenečena kako to, da ima lahko vegetarijanec tako dobro kri. Vsi trije smo prijatelji živali in stežka prenašamo to klanje in vse ostale krivice, ki se godijo živalim.

 

Flavija Gala
Naj najprej povem, da sama nisem vegetarijanka, čeprav jem zelo malo mesa, pa še to zgolj belo meso in ribe, včasih tudi pršut. Pred leti sem bila kar nekaj let vegetarijanka. Ko pa mi je ponovno "zadišalo" jesti meso, sem ga pač jedla in tako se prehranjujem še danes. Mož je že več let vegetarijanec.
V času nosečnosti in po porodu sem jedla podobno kot zdaj, torej zelo malo mesa. Sin se je rodil normalno težek (3290 g) in zdrav. Dojila sem ga 3 mesece, potem pa sem mu začela dodajati Humano oz. podobne nadomestke materinega mleka, sadne in zelenjavne kašice.
Zanimivo mi je bilo, da je že, ko je bil star 6 mesecev, vsako jed, preden jo je poskusil, povohal. Glede na to, da zdravniki priporočajo hranjenje otrok tudi z mesom, ga nisem želela za to prikrajšati in sem mu občasno v zelenjavno juho zmlela tudi nekaj mesa, ker ga sicer ni maral jesti. Vendar pa je vsakič hrano najprej povohal in vsakič, ko je bilo v juhi meso, ga ni bilo mogoče prepričati, da bi odprl usta in vsaj poskusil, kakšna je, sicer na videz zelenjavna, juha.
Občasno sem ga prepričala, da je pojedel nekaj goveje juhe, v kateri so bile testenine, ki jih je in jih še danes obožuje. Star je bil približno 2 leti, ko smo tudi z govejo juho zaključili, saj jo je jedel bolj pod prisilo in jo nazadnje izbruhal.
Pri 15 mesecih je šel v jasli, kjer so vzgojiteljice in varuhinje takoj opazile, da ne je tako kot ostali otroci. Dogovorili smo se (in ker je moj mož in njegov oče zdravnik, je bilo to verjetno zanje lažje upoštevati), da mu hrane, ki je noče jesti, ne bodo vsiljevale. Vse do vstopa v osnovno šolo se je v vrtcu tako prehranjeval s testeninami na belo, navadnim belim kruhom namazanim z margarino (masla ni maral), mrzlim mlekom, napolitankami in najbolj običajnimi (petit beure) keksi.
Zelo zanimivo je bilo to, da je imel obdobja, v katerih je jedel mlečne izdelke, pil surovo kravje in kozje mleko, potem je imel en dan zelo visoko vročino, naslednji dan je bil že zdrav, je pa prenehal piti mleko in prešel na pitje sadnih sokov (Frutek). Obdobja prehranjevanja so se vsakič zamenjala na tak način.
Nikdar pa ni pil toplih napitkov, vse je moralo biti iz hladilnika in brez sladkorja. Izjema je bila samo v času bolezni, ko je pil topel kamilični čaj brez sladkorja.
Kljub tako skromnemu in enoličnemu prehranjevanju je bil pretežno zdrav, gibčen in živahen otrok. Imel je tudi zelo zdrave in močne mlečne in zdaj stalne zobe. Vzgojiteljica v vrtcu se je zelo čudila, ker je bil, ko so se tehtali, med najtežjimi v skupini - imel je dobro razvite mišice, čeprav je bil vedno suhe postave in srednje velik.
Ob vstopu v šolo smo se z učiteljico takoj dogovorili, da mu hrane ne bodo vsiljevali in je vedno jedel samo tisto, kar mu je teknilo. Zaradi tega ni bil naročen na kosilo v šoli, čeprav je bil v podaljšanem bivanju. Nekatere učiteljice so bile zato kar malo zaskrbljene.
Že vsa leta, preden gre v šolo, vsako jutro zajtrkuje, navadno različne krispije oz. corn flakes z mlekom. V šoli je naročen na malico, ki jo poje, če mu je všeč oz. je kruh. Do 3. razreda je bil v podaljšanem bivanju in je jedel med kosilom v glavnem kruh ali kekse, potem pa še popoldansko malico, ki jo je velikokrat tudi prinesel domov, ker ni bila po njegovem okusu. Doma sem mu potem pripravila, kar mu je teknilo, največkrat pa testenine z margarino.
Najbolj se je, že v vrtcu potem pa tudi v šoli, pritoževal nad tem, da so bili vsi napitki preveč sladkani (npr. čaji, ki so jim poleg sladkorja dodajali še cedevito) in je pil zato samo mrzlo mleko oz. vodo.
V nekem daljšem obdobju je bila njegova prehrana sestavljena iz: testenine na belo - zabeljene z margarino, testo za pizzo, palačinke brez ničesar (niti s sladkorjem niso smele biti potresene), bel kruh z margarino in smetanov sir, mleko in voda.
Z leti se je paleta hrane razširjala tako, da sedaj, ko je v 8. razredu, je količinsko veliko več, občasno tudi belo meso, ribe, pršut, mortadelo, hrenovke, sir, jajca ... vendar pa še vedno samo takrat in samo tisto, kar mu ustreza oz. tekne. Solat, zelenjavnih juh, golažev in raznih omak pa še marsičesa še zdaj niti poskusi ne.
Hrano mu ponudimo, vsiljujemo pa ne. Sam si izbere, kaj in kdaj bo jedel.
Še to: tabornike je zapustil predvsem zato, ker so mu vsiljevali hrano, ki je ni maral jesti.

 

Maša Stanič
Naslednjo izjavo podajam v upanju, da se bo tudi v našem prostoru razvila toleranca do drugače mislecih, predvsem pa do tistih, ki čutijo, da bi želeli pripomoči k lepši in svetlejši prihodnosti nas vseh, naše družbe, okolja in samega življenja bitji, ki z nami delijo planet. Ne vidim razloga, zakaj se ne bi tudi pri nas vsaj malo potrudili in omogočili zdravo prehrano otrokom v vrtcih in šolah, otrokom, katerih prehrana doma je vegetarijanska zaradi takšnih ali drugačnih razlogov.
Tudi sama imam skoraj triletno deklico, katere prehrana je veganska že od rojstva. Doma se namreč prehranjujemo vegetarijansko, deklica pa je že od rojstva alergična tudi na mleko in mlečne izdelke ter jajca, zato smo prehrano doma prilagodili njenim potrebam. Znano je tudi, da je vse več otrok alergičnih na nekatera osnovna živila, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi smeli imeti v vrtcih in šolah enega menija, ki bi ponujal bolj kvalitetno, vegetarijansko prehrano (ki sploh ni nujno tudi drazja!), saj s tem ne bi bili nikakor prikrajšani otroci, ki jedo mesne in mlečne izdelke, prav tako pa ne bi bili hendikepirani otroci, ki teh izdelkov ne uživajo. Sedaj so namreč ti otroci tako ali drugače hendikepirani, saj imajo zaradi drugačne prehrane tudi drugačen krožniček ali pa se jih v najmilejši obliki neprestano sprašuje, zakaj ne jedo tega, kar vsi drugi.
Čeprav se v družbi se vedno ne postavlja velikokrat vprašanje o etiki pridelave mesa in mesne prehrane nasploh, pa se vseeno nekateri o tem veliko sprašujemo. Večina od nas moralnih predsodkov ne želi vsiljevati drugim, ki se jim to vprašanje ne zdi sporno, vseeno pa želimo opozoriti nase in na svoje otroke, saj nas je vedno več, ki verjamemo, da so otroci lahko popolnoma zdravi tudi s povsem vegetarijansko in celo vegansko prehrano, če se temu starši in okolica dovolj posveti. Ti otroci, se prav tako kot ostali, normalno razvijajo, imajo normalno kri in so normalno inteligentni. Tako zaključujem svoje mnenje v upanju za bolj ozaveščeno ter bolj zdravo prihodnost, ki ne bi nikogar prikrajševala, dala pa bi možnost tudi tistim, ki so do sedaj zaradi večinskega gledanja bili hendikepirani, ter nenazadnje ohranila pri življenju marsikatero živo bitje, ki si tako kot vsi mi, zasluži življenje v svobodi.

 

Urška Salej Durkov
Rada bi povedala, da sem sama že enajsto leto vegetarijanka, da imava z možem, ki je vegetarijanec že 15 let, dva krasna, zdrava otroka, ki sta vegetarijanca od spočetja naprej. Stara sta tri in pet let in v svojem življenju še nista  dobila antibiotikov, ker to ni bilo potrebno. Oba sta zelo bistra in se razvijata popolnoma v skladu z vsemi pričakovanji, če ne celo nad njimi. Oba sta bila dojena, hčerka 4 leta, sin tri oz. se še ni popolnoma nehal. Po vseh merilih in takoimenovanih dognanjih,  mama vegetarijanka sploh ne bi mogla dojiti, ker menda nimamo dovolj beljakovin. Ne vem, kaj bi rekli vrli znanstveniki na to, da mi iz prsi že pet let neprekinjeno teče mleko, s katerim sem hranila svoja otroka dolge, dolge mesece,medtem ko je že marsikatera  prijateljica mesojedka obupala nad dojenjem, ker se mleko ni hotelo več delati.
Otroka sta vključena v vrtec Aeternia, kjer na srečo lahko jesta vegetarijansko hrano. Hvalezna sem, da je to  v naši zaostali državi sploh možno.
Sama sem po poklicu zobozdravnica, tako da sem tudi z medicinskega vidika popolnoma prepričana,da je vegetarijanska hrana edina prava zdrava hrana za človeka,za otroka pa še posebej. A pri nas bodo zdravniki še dolgo potrebovali, da bodo pogledali malo preko okvirjev, v katere so nas poskušali stlačiti profesorji in dojeli, kaj v bistvu pomeni hrana ter da ne morejo zdraviti s pisanjem kemikalij na recepte.

 

Ksenija Jakopič
Zakaj sem vegetarijanka od rojstva? Nisem vegetarijanka zaradi moralnih, etičnih... vrednot, temveč sem zmeraj poslušala sebe, kaj mi telo narekuje in kakšno je počutje. No vsaj o počutju in zdravju lahko šele zdaj presodim, da sem pravilno ravnala. Kot majhna pa mi okus in vse skupaj ni bilo všeč. Saj še sedaj mi gre včasih malo na živce, ko me ljudje, ki me še ne poznajo toliko, sprašujejo zakaj mesa ne jem. In pri tem me hočejo še prisiliti, da bi ga jedla. Saj vem, da mi hočejo dobro, samo vsak ima svoj okus in tudi jaz ne mislim nikogar prepričevati, da naj ne je mesa. Včasih mi kakšni znanci sploh ne verjamejo, da ne jem mesa, ker sem dosti živahna in polna energije, tako da sploh ne drži, da so taki ljudje slabotni... Stara sem 21 let, zdravje je ok, za krvno sliko pa ne vem, ker že nekaj časa nisem šla dati krvi - se namreč zelo bojim igel.
Sem za to, da se otrokom zakonsko omogoči vegetarijanska hrana v vrtcih in šolah.
Napisala bi še, da sem pristašica naravne, nepredelane hrane. Tako da bi bila tudi tako imenovana vegetarijanska hrana, če imaš v mislih vegetarijanske hrenovke... malo sporna.
Idealna hrana zame je presna, lahko tudi kaj kuhana, zato mislim, da bi se moralo ljudi več informirati in s tem bi bili tudi otroci bolj zdravi kot sicer.

 

Jasna Semibratov
Z veseljem vam sporočam, da od rojstva ne jem mesa, da sem telesno in duševno zdrava. Moja mama mi je rekla, da sem že kot otrok izpljuvala vso mesno hrano. Na srečo nisem nikoli hodila v vrtec, kjer bi me silili z mesnimi obroki.
Skratka mesa sploh ne pogrešam, bila sem 20 let brez osebnega zdravnika, pa tudi zadnja tri leta, ko jo imam, se pogosteje srečava na kakšni prireditvi, kot pa v ordinaciji. Ta mesec bom stara 52 let. Sem 300 % za to, da otroke NIKJER IN NIKOLI ne silijo jesti meso. Zdi se mi nasilje nad otroki, da jim ne dajemo zakonske pravice do vegetarijanske hrane v vrtcih in šolah.

 

Mojca Pajnik
Sem mama 13 let stare hčerke Aje, ki je že od rojstva lakto-ovo vegetarijanka. Že pri njenih 3.letih so na sistematskem pregledu triletnikov ugotovili, da ima kri tako odlično kot redkokateri triletni otrok. Tudi sedaj je zdrava in se normalno razvija tako telesno kot psihično, enako kot njeni vrstniki.Prav tako je v šoli uspešna učenka in se rada ukvarja tudi s športom (ples, odbojka, smučanje, gimnastika).
Dejstvo pa je, da je, zaradi svoje drugačnosti, imela težave z vrstniki predvsem v vrtcu, sedaj pa jo sošolci sprejemajo takšno kot je. Problem je seveda šolska prehrana, saj zaradi šolskega neposluha v šoli uživa le malico, pa še to le takrat, ko je brezmesna. Kosilo pa mora vsak dan jesti doma, kar ni enostavno, ker mi služba ne dopušča, da bi lahko bilo vsak dan na mizi sveže pripravljeno kosilo.

 

Dani Baksa
Vesel sem in pozdravljam vašo HUMANO pobudo! Pogledal sem malo stran "Varuha pravic živali" in priznati moram, da je kar veliko zanimivih tem. Tudi sam sem že 17 leto lakto-vegetarijanec (pri 33-letih sem doživel sindrom angine pectoris-pred infarktno stanje - poglejte revijo ZDRAVJE - dec.2004 članek "VSE JE V GLAVI"), prav tako tudi cela moja družina, žena, dve hčeri (20 let in 28 let) in sin (35 let). Oba vnuka sta po Božji milosti od rojstva vegetarijanca in sicer Shyam (3 leta) in Davina (2,5 leti). Če na koncu dodam še našega psička tibetanskega terierja Opala, ki je tudi že od rojstva drugo leto vegetarijanec, potem mislim, da je jasno, da je vegetarijanstvo normalna in HUMANA oblika prehranjevanja, ki zadovolji vse potrebe.
Vsako leto obiščem Indijo, kjer tako živi milijarde in milijarde ljudi že od kar svet stoji in prav neumno in neukusno se mi zdi sprenevedanje katere koli institucije, ki strokovno ugotavlja: RDEČE MESO, TELO GA POTREBUJE! Res je, potrebuje ga, če ste se namenili, da nedolžnim božanskim bitjem - NAŠIM OTROKOM IN VNUKOM - vzamete svobodo in jih naredite odvisnike, zasvojence, saj je ADRENALIN, ki se nahaja v mesu DROGA in POŽIVILO in s časom telo teži po vedno večjih odmerkih. Ko meso ni več dovolj, mladi ljudje sežejo po cigaretah, alkoholu, mehkih drogah in marsikdo konča z iglo.
MINISTRSTVO ZA ZDRAVSTVO bi moralo sprejeti zakon, s katerim bi prepovedalo prehranjevanje z mesom in jajci (jajca so tekoče meso) otrokom do 12 leta starosti, po tem obdobju, pa se naj odločijo sami. To so lahko naše pobožne želje in ostre zahteve, vendar je zakon še vedno na strani močnejših -to pa so mesojedi, saj se pri nas tako prehranjuje skoraj sleherni zdravnik, sodnik, profesor, duhovnik, kulturnik ..., VENDAR JE POTREBNO VZTRAJATI!!! Pred 17 leti nas je bilo veliko manj, danes to število že ni več zanemarljivo in jutri bo dosežena kritična masa. Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal!  in pomagal bo tem ubogim živalim, katerih kriki in bolečina se razlegata po vsem univerzumu.
Zagotavljam vam, da bi bilo tudi nasilja in samomorov med Slovenci veliko manj in tudi veliko bolj zdrava družba bi postali - pa komu je to še sploh mar? Tisti, ki jih plačujemo z davkoplačevalskim denarjem so preveč zaposleni s samimi seboj. Mediji so postali "prižnice" iz katerih govorijo današnji "duhovni" liderji in v kolikor resnično želite doseči v kratkem času zanimanje med Slovenci, potem je potrebno zadevo spraviti v medije, n.pr.TRENJE ali "PREVERJENO" , skratka na TV in povabiti na eni strani te "pametne" zagovornike mesojedstva in na drugi strani ekipo, ki bo zagovarjala vegetarijanstvo. Pri vaših naporih in poslanstvu vam želim veliko sreče, Bog naj vam stoji ob strani, ker to je to, kar počnete resnično HUMANO in naravnano k BOLJŠEMU JUTRI!
S spoštovanjem!

 

Simona Jerebič
Sem mati šestletnega Timoteja, ki je kmalu po rojstvu začel močno odklanjati meso. Enostavno ga ni več želel jesti. Ko je vstopil v vrtec, vzgojiteljice niso imele prav nič razumevanja do njegovega načina prehranjevanja. Vztrajale so, da mora uživati meso, in nekega dne je po mesnem obroku celo bruhal. Duševno nasilje nad mojim otrokom se nadaljuje tudi sedaj v prvem razredu osnovne šole, saj ga profesorice stalno nagovarjajo, da mora jesti meso, sicer bo zbolel. V kuhinji mu nočejo postreči z vegetarijanskim obrokom, čeprav reče kuharici, da ne uživa mesa. Ona mu na krožnik vedno naloži tudi meso, ki ga seveda nikoli ne poje. Ker se mu meso na krožniku zdi tako odvratno, ponavadi ne more pojesti tudi preostali del obroka. Na šoli mu strežejo z mesnimi obroki, čeprav sem jim povedala, da je Timotej povsem zdrav, da ima odlično kri in da je tudi njegova zdravnica rekla naj tako živi, če mu ustreza.

 

Izidora Vesenjak
Sem mama dveh otrok, ki se nista nikoli jedla mesa. Starejsi je ster 10 let, mlajsi pa 4 leta. Oba sta nadpovprecno zdrava. Zelo bi bila vesela, da bi otroci imeli moznost v vrtcih in solah izbirati
brezmestne obroke. Sama sem imela zaradi tega velike tezave, sploh v vrtcu. Vsak dan sem pripravljala posebaj hrano, ki jo je otrok nesel s seboj. Vesela sem, da se je koncno nasel nekdo s pogumom in odprl to problematiko.

 

Vandana Cankar
S partnerjem Jakom (31) sva že dolgo let laktovegetarijanca. Tako sem zelo vesela, da je bila sedaj že pet letna Klara Satja že v trebuhu vzgajana kot "jogi" oz. ljubitelj živali. Z zdravjem nikoli nismo imeli problemom, ravno nasprotno:
Jaka je imel pred tem probleme z nihanjem krvnega pritiska in z njim povezanimi močnimi glavoboli ter operacijo noge zaradi krčnih žil ( operacija ne doleti samo "stare"! ). Sama pa sem imela nenormalno nizek krvni tlak z vrtoglavicami 60/40 ( po že zaužiti kave ). Ob spremembi prehrane so izginile tudi vse težave. Vso nosečnost sem bila laktovegetarijanka z odlično krvno sliko ( tudi po rojstvu mi železa ni primanjkovalo ! ) pa tudi v porodnišnici Postojna so me brez problemov uslišali s "pravo hrano".
Najin otrok se razvija normalno, kar so potrdili na sistematskem pregledu, ki ga je imela prejšnji teden. Za svojo starost ( roj. 07.04.2000 ) je celo nadpovprečno velika (120,60 cm in 20,70 kg), pritisk-voda-blato OK, ima zelo dobro kri in je dobro opravila testiranje. Predvsem test motorike je bil odličen, kar je tudi posledica vadbe joge po sistemu Joga v vsakdanjem življenju, katere sva z možem tudi inštruktorja.
Zaveda se, da živali čutijo isto kot mi in imajo prav tako svoje družine kot mi. Zanimivo je, da vedno, ko spozna kakšno novo osebo (ne glede na starost ) me vedno kasneje vpraša, če tudi je meso ali jajca.

Njene besede:
"Mi ne jemo mesa in jajc! Živali so žalostne in jokajo, ko jim ljudje vzamejo življenje - mamico, očka, bratca ali sestrico. Živali imamo radi in nočem, da jih streljajo in ubijajo. Smilijo se mi, ko jih peljejo s tovornjaki, jih potem kar zmeljejo v salame in dajo ovitke gor. Kar gledam drugam, če se peljemo mimo... Nesejo jih v trgovino in jih narežejo. Tam smrdi, da se kar za nos primem. Tudi, ko babi pa dedi jesta se primem za nos ali pa kar grem stran. Smilijo se mi živali, ko jih kar jejo. V vrtcu pa jaz tega ne jem! Živali so moje prijateljice. "

Ogromno problemov imamo pa v med "normalnimi" ljudmi, ki tega ne razumejo. Tako v trgovinah, kjer preverjamo sestavine izdelkov na originalnem napisu po "plonk listku z E-ji", saj pri nas ne označujemo izdelkov, ki so 100% vegetarijanski. V "normalne" gostilne že dolgo ne hodimo več, ker ne sploh ne vedo kakšne testenine prodajajo in vse naredijo v "enem loncu"!
Največja borba pa je v šolskem sistemu: "Prinesite dokazilo od alergologa, da vaš otrok ne sme uživati jajc, mesa! V nasprotnem primeru ..." Zdaj smo pa tam! Pri stroki, ki uradno ne dovoljuje brezmesne prehrane! Pravijo, da se lahko otrok sam odloči, če ne bo jedel mesa po 18. letu starosti! Lepo vas prosim! Kje so pa naše pravice in enakopravnost? In raziskave, ki so bolj naklonjene vegetarijancem ?! Ne, o tem se ne govori.
Alergologinja je potrdila negativnost alergije in seveda se še razpisala, da naj otrok je "uravnovešeno prehrano" z mesom in jajci. Tako se znajdemo po svoje. Pri pediatrinji lažemo, da se po zaužitju jajc (mesa nimajo v vrtcu) pojavijo pikice in ima bolečine v trebuščku. Tako, da dobimo potrdilo, da kljub nedokazani alergiji prosi za prehrano brez jajc.

 

Zbral: Damjan Likar

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
www.osvoboditev-zivali.org