"Jesti meso je nezdravo"

 

Christoph Mi.:
Stoletja dolgo se je obdržala pravljica o mesu kot o kosu življenjske moči. Brez mesa bi grozili simptomi pomanjkanja, je dolgo časa zatrjevala medicina. Danes doživljamo usodne posledice te laži o prehrani. V nemškem zdravstvu se porabi vsako leto okoli 70 milijard evrov za bolezni, ki so pogojene s prehranjevanjem. Pri tem moramo znaten delež pripisati posledici uživanja mesa. Medtem so obsežne študije pokazale: jesti meso je nezdravo in pospešuje razvoj številnih bolezni.

Hans-Günter:
Od druge svetovne vojne opazujemo stalen porast civilizacijskih bolezni - npr. diabetes mellitus, sladkorne bolezni, nato putike, koronarnega obolenja srca, visokega krvnega pritiska - in znanstveniki za prehrano so razmišljali, kaj je vzrok. Vzporedno z naraščanjem civilizacijskih bolezni beležimo v industrijskih deželah hiter porast porabe mesa. Zato so znanstveniki in zdravniki razmišljali, katera oblika prehranjevanja bi bila profilaktično ali preventivno najbolj učinkovita proti tej civilizacijski bolezni. Zaradi tega so se od začetka sedemdesetih let okrepljeno izvajale študije o vegetarijanskem prehranjevanju. Poznamo okoli dvanajst velikih mednarodnih študij, npr. oxfordsko vegetarijansko raziskavo ali študije z adventisti v Kaliforniji, ali študije, ki so se izvajale v Nemčiji, npr. gießenska ali heidelberška vegetarijanska raziskava. In izsledki so popolnoma jasni.Vegetarijanci imajo manj civilizacijskih bolezni kot tisti, ki se prehranjujejo mešano. Imajo npr. boljše vrednosti krvnega tlaka in holesterola, manj pogosta sta pri njih putika in visok krvni pritisk, v povprečju so tudi vitkejši od uživalcev mešane hrane.Torej je na koncu koncev vegetarijanski način prehranjevanja bistveno bolj zdrav način življenja. Danes tudi vemo in je znanstveno nedvoumno dokazano, da meso, klobase in ribe v človekovi prehrani niso potrebni.

Silke:
Danes bi vsakdo rad bil vitek, zato uživanje mesa lahko le odsvetujemo. Meso vsebuje mnoge nasičene maščobne kisline, ki so v veliki meri krive za nastajanje prekomerne teže. Torej so nenasičene maščobne kisline, ki se nahajajo v živilih rastlinskega izvora, veliko manj redilne.To je dokazala tudi raziskava na Metabolic Research Instituts v Avstraliji, kjer so vegetarijanci in jedci mesa zaužili enako količino kalorij, pri čemer so se jedci mesa občutno bolj zredili kot vegetarijanci. Prekomerna teža ni samo problem človekovega dobrega počutja, ampak je tudi velik rizičen faktor pri nastajanju različnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, srčni infarkt, kap, pa tudi bolezni kot sta diabetes in rak. Mnoge civilizacijske bolezni, ki jih imamo danes, so povezane s prekomerno težo.

Hans-Günter:
Obstajajo raziskave, ki so jih izvedli že v začetku devetdesetih let. Te ugotavljajo, da so ogroženi posebno mladi, ker se v starosti med 13. in 20. letom izgrajuje kostna masa. Če v tej starosti zgradba kosti ni dograjena, obstaja v dobi odraslosti ali pozne odraslosti povečano tveganje za osteoporozo.

Silke:
Velike verige lokalov s hamburgerji v Nemčiji ustvarijo polovico svojega prihodka z mladimi ljudmi, starimi od 16 do 24 let. Tudi otroke jemljejo kot ciljno skupino vedno bolj na muho, saj naj bi oni v te restavracije čimprej pripeljali svoje starše. Torej so kljuke na vratih nameščene nižje, da jih otroci dosežejo, delno so ob pultih nameščene lestve za otroke, da lahko gledajo čez. Tudi reklama je naravnana na otroke. Te verige prodajalcev hamburgerjev imajo celo brošure o prehrani in okolju, ki jih ponekod delijo celo v šolah - seveda skupaj z boni za hrano. Takšno ravnanje z zdravjem naših otrok in mladostnikov imam za zelo neodgovorno, saj vemo, kako velika tveganja se skrivajo v porabi mesa.

Arno:
Z zdravjem mladine se ravna na način, ki se mi zdi zelo zelo zaskrbljujoč. Prav kombinacija "fastfood's" in "drinks", kot je npr. Cola v kombinaciji s hamburgerji, je gledano z zdravstvenega stališča popolna katastrofa. To vodi k okvaram kostnega metabolizma, k poškodbam v imunskem sistemu, celo k škodam v delovanju možganov. In danes še sploh ne moremo oceniti, kakšne bodo nekoč posledice tega. Ugotavljamo pa, da zaradi načina življenja, pri katerem gotovo igra vlogo takšna prehrana, že danes mladi ljudje s petindvajsetimi, tridesetimi leti trpijo zaradi bolezni, na katere pred nekaj leti še pomislili ne bi. Danes imamo paciente, ki so z dvajsetimi, petindvajsetimi leti zboleli za rakom, ki ga v tej obliki pred nekaj leti zagotovo še ni bilo.

Hans-Günter:
Da, pri pripravi mesa in rib, pa če jih pečemo na ražnju ali cvremo ali tudi kuhamo, vedno nastajajo tako imenovani heterociklični amini, to so molekule, ki nastanejo v mišičnem tkivu zaradi reakcije kreatina z aminokislinami. In ti heterociklični amini so karcinogeni, kar pomeni, da lahko skozi spremembe dednih zasnov sprožajo nastajanje raka. Znano je tudi, da lahko heterociklični amini škodujejo srčni mišici. Morda je zanimivo, da je univerza v Buenos Airesu v Argentini objavila raziskavo, da prav ti heterociklični amini odločilno vplivajo na nastajanje raka. V Argentini in Urugvaju pojedo veliko govejega mesa, okoli 60 kg na prebivalca. In prav ti dve državi imata tudi zelo visoko stopnjo rakavosti, posebno črevesnega raka in raka na dojki.

Arno:
Ne bi rad zastavil vrednosti previsoko, toda gotovo bi pri 50 do 70 % vseh bolnikov z bolečinami - pri revmi, pa tudi pri tumorjih , pri artrozi - s prehrano brez živalskih beljakovin - tako, da bi se nekaj dni odpovedali mesu, ribam in mlečnim izdelkom, predvsem mesu in ribam - dosegli, da bi se bolečine zmanjšale tudi do 50%, brez vsake nadaljnje terapije. Doživljamo, kako ljudje leta in desetletja trpijo zaradi bolečin, dobivajo vse močnejša sredstva proti bolečinam in seveda tudi stranske učinke teh protibolečinskih terapij - želodčne težave, čir na želodcu, spremembe na koži itd. Mnogo tega bi si prihranili z enim samim relativno preprostim ukrepom kot je odpovedati se mesu.

Hans-Günter:
Uživanje mesa lahko prispeva tudi k nastanku srčnega infarkta. Meso namreč vsebuje železovo spojino, ki jo imenujemo zlobno železo. Črevo to zlobno železo zelo hitro vsrka, kar pomeni, da pride pri rednem ali večjem uživanju mesa do povečane resorpcije tega železa, ki je oblikovalec prostih radikalov. Z oblikovanjem prostih radikalov lahko nastanejo bolezni ožilja in narašča tveganje srčnega infarkta. Obstaja še ena slavna raziskava, tako imenovana rotterdamska raziskava iz Nizozemske, v kateri pride jasno do izraza, da je prav pri moških, ki jedo meso, tveganje srčnega infarkta višje.

Silke:
Mnogi ljudje se bojijo, da bi dobili simptome pomanjkanja, če bodo jedli manj mesa ali pa se mu čisto odpovedali. Prav bavbav o pomanjkanju železa še vedno kroži v glavah. Temu lahko dodamo, da tudi rastlinska živila vsebujejo veliko železa, na primer v zrnju žita, rižu, pa tudi v nekaterih vrstah zelenjave, brokoliju, grahu, itd. Ni najpomembnejše, koliko železa zaužijemo, ampak če naše telo železo iz hrane sploh lahko prevzema. Za to je pomembna kombinacija. Npr. vitamin C zvišuje sprejemanje železa iz hrane, torej če med jedjo počasi pijemo kozarec sadnega soka ali če pripravimo solato z limoninim sokom, lahko telo veliko bolje sprejema železo iz tega, kar zauživamo. Nekatera druga živila - npr. kava, črni čaj - znižujejo sprejemanje železa iz hrane. Pomembna je torej kombinacija. To velja za mnoge druge mineralne snovi, mikroelemente, in tudi vitamine, torej je odveč strah, da bomo dobili simptome pomanjkanja, če ne bomo jedli mesa. To so dokazale mnoge velike raziskave v zadnjih 30-ih letih.

Hans-Günter:
Meso samo po sebi vsebuje veliko holesterola - mislim npr. na slanino ali na šunko, ki vsebuje veliko tega faktorja tveganja. Z uživanjem mesa vzpodbujamo telesu lastno sintezo holesterola in sicer zato, ker je v mesu mnogo leucina in lisina - to so aminokisline, ki v telesu stimulirajo encim, ki vzpodbujajo telo k tvorjenju lastnega holesterola. Holesterol je bistven rizični faktor za obolenja srca in ožilja, arteriosklerozo, koronarna obolenja srca, pa tudi za kapi. Mnogi ljudje v zahodnih državah jemljejo zdravila, da znižajo nivo holesterola. Najučinkovitejši ukrep pa bi bil pravzaprav ta, da bi se odpovedali mesu.

Christoph Mi.:
Kot vam pri branju časopisov gotovo ni ušlo, so tipični, veliki škandali o živilih nastali vedno v povezavi z mesnimi izdelki. Če se oddaljimo od trenutno velikih afer kot sta BSE in svinjska kuga, o tem je gotovo vsak dobro obveščen, bi rad še enkrat opozoril na to,da salmonela prihaja prav z mesnega področja, predvsem s področja kokošjih iztrebkov itd. Vsa ta problematika je značilna za meso in se iz mesnega sektorja prinaša v kuhinje. Sledijo še druge težave. Pred kratkim smo imeli npr. mesne konzerve, ki so povzročile resne znake zastrupitve. Ti problemi bi bili mogoči tudi na področju zelenjave, toda v veliko blažji obliki, a so komajda znani.

Arno:
Vse večji pomen dobiva tudi prenašanje bolezni z živali na človeka. Pred nekaj leti - ni še tako dolgo tega - je BSE zelo vzbudila pozornost. V Evropi nas svarijo pred BSE-mesom in podobnim, nato pa kar preidejo k vsakodnevnim poslom. Toda povedati je treba, da znaka za konec alarma sploh še ne moremo dati. Število BSE- govedi je celo naraslo in medtem so že ugotovili,da se ne nahaja samo v tkivu, ki so ga do sedaj sumili, ampak tudi prav v mišičnem tkivu, za katerega so do sedaj mislili, da je popolnoma neškodljivo.

Hans-Günter:
Nadaljnji pomemben vzrok za to, da ni zdravo jesti mesa, je uporaba mnogih antibiotikov pri množični reji. Brez antibiotikov množična reja sploh ne bi bila mogoča. Tako se lahko torej prek dovajanja antibiotikov tudi pri človeku sprožajo infekcijska obolenja, oz. je zdravljenje določenih infekcijskih bolezni oteženo prav zaradi velikega uživanja mesa.V letu 1999 je New England Journal of Medicine poročal o salmoneli, ki je odporna na antibiotike in o infekcijah s kampilobakterijo.

Silke:
Vse okolju škodljive snovi kot so dioksin, furan in številni pesticidi, se kopičijo predvsem v maščobnem tkivu živali in človek, ki uživa meso teh živali, je nekakšno odlagališče teh strupov. Predstavlja zaključek prehrambene verige - v tem primeru moramo reči - zaključek verige strupov. Te okolju škodljive snovi so, kot je dokazano, kancerogene ter škodujejo imunskemu in živčnemu sistemu. Pogosto ob kakšni kemijski nesreči ljudi pomirijo s trditvijo, da posamezne vrednosti škodljivih snovi, ki so pri tem uhajale, niso škodljive za zdravje. To je morda res, vendar vsota škodljivih snovi vendarle delno deluje kot hormoni. Znano je, da obstaja tako imenovana estrogena aktivnost kemikalij v okolju, torej stvar postaja kritična. Te snovi delujejo v kombinacijah škodljivo na človeški organizem, saj vplivajo na hormonski sistem. Torej lahko tudi tu le svarimo pred prevelikim uživanjem mesa.

Christoph Mi.:
Mesar težko opravlja svoje delo, ko je živalsko trupljo že na stopnji mrliške okorelosti in meso zgublja kvaliteto. Torej mora potek od omamljenja živali, prereza žile in izkrvavitve - večinoma jo obesijo za eno nogo - do popolnega razkosanja, potekati zelo hitro, da tipična rigor mortis ali mrliška okorelost ne nastopi, dokler ima mesar še opraviti z nožem na truplu. To pomeni, da žival v zelo kratkem času, v času nekaj minut prepotuje klavnico od živega stanja preko omamljenja in izkrvavitve do popolnega razkosanja telesa. Meso je še toplo. Ves ta potek imenujejo toplo klanje, ki je tako priljubljeno zaradi kvalitete mesa, ki naj bi bilo tako pri jedi boljše, mehkejše.

Hans-Günter:
Iz raziskovanj univerze v Cambridgeu v Veliki Britaniji je znano, da zaradi uživanja mesa nastaja vodikov sulfid ali žveplovodik, ki povzroča črevesna vnetja, kot je npr. colitis ulcerosa. Meso se razgradi v amine, indole in podobne spojine. Te so v principu mrtvaški strupi, ki praktično preko portalne vene prihajajo v jetra, ki jih morajo presnavljati.

Christoph Mi.:
Ozadja so povezana tako, da meso samo po sebi nima okusa, je vlaknato-gumijasto in zaradi različnih načinov priprave - pečenja, cvrenja, itd. - pridobi za meso značilne lastnosti, zaradi katerih ljudje v restavracijah odštevajo drage denarje. Da nam to ni potrebno, kažejo različni izdelki, s katerimi lahko meso nadomestimo, če to želimo, ali da lahko ljudem, ki imajo radi ocvrte stvari, pripravimo kaj podobnega.

Tukaj sem na primer izgnetel pšenične beljakovine iz pšeničnega testa, iz kruhovega testa. Držim ga pod vodno pipo, pri čemer izplaknem škrob in na koncu mi ostane čist pšenični protein. Če ustrezno začinimo in dodamo maščobe, dobimo ponaredek, ki ima praktično konsistenco mesa.

Sedaj ga bom tudi na hitro pripravil, da boste vsaj nekoliko videli, da to ni kakšna čarovniška izmišljotina. Ob tem se bomo morda čudili, da njegova raba ni bolj razširjena. Te kocke lahko prav tako, kot to poznamo iz mesne kuhinje, še obdelamo, npr. močno zapečemo - s čebulo, poprom in soljo je njihov okus čudovit. To bomo zdaj kar tukaj tudi storili, da za vso stvar dobimo občutek.

Christoph Mi.:
Že prej dobro segrejete litoželezno ponev in v njej raztalite nekoliko palmove masti. Sedaj se sicer močno kadi, toda nič zato, ker tako pridobimo pravo krepko hrano iz rastlinskih beljakovin kot to poznamo npr. pri dušeni pečenki.
Beljakovine pravkar dajem v posodo in jih hrustljavo zapečem.

Kakor v mesni kuhinji, smo tudi pri obdelavi rastlinskih beljakovin pozorni na to, da pore zapre slastna skorja. Kot tukaj vidite, nam to uspe tudi z rastlinskimi beljakovinami - torej aminokislina ostane aminokislina. Prednost v sestavi rastlinskih aminokislin je v tem, da ne vsebujejo tipov aminokislin, ki so pri mesu problematični. Ko je pšenična beljakovina dobila nekoliko skorje, dodamo čebulo in rezine paprike in vse dobro zapečemo. Pri tem se kockice pšeničnih beljakovin navzamejo slastnih okusov pražene čebule in paprike. Torej vse, kar kuhate s temi proizvodi, pripravite enostavno tako kot ste navajeni: z nekoliko soli, popra in zalijte z zelenjavno juho. Nato lahko vse zalijemo z rdečim vinom. Tukaj pa imam olupljene paradižnike , ki jih lahko dodamo in dobro prevremo. Naredimo prav tako kot ste se učili v času šolanja ali na kuharskem tečaju, le da je vse brez mesa, s pšeničnimi beljakovinami.

Vedno pogosteje se postavlja vprašanje, ali živimo ekološko, če kupujemo in pripravljamo ekološko meso. Rad bi preprosto kratko opozoril: Kakšna je razlika med normalnim kosom svinjskega ali govejega mesa in ekološko svinjsko ali govejo pečenko?
Prvič pitajo živali ekološko, drugič dobijo nekoliko več prostora v hlevu. To ima nekatere tehnične prednosti. Vemo, da imajo živali, ki rastejo brez stresa, boljše meso, kar vodi do tega, da v ekološkem mesarstvu priporočajo, naj kmet svojo žival, ki ga seveda dobro pozna, vodi okoli klavnice, ji vse pokaže in jo tako privadi na kraj usmrtitve. Pozorni so tudi na to, da živali ne vidijo svojih predhodnikov, ko so zaklani. V normalni klavnici žival, ki še ni mrtva, vidi svojega predhodnika, kako ga razkosajo. Tega na ekološkem področju ni. Vendar kravo in svinjo prav tako zabodejo, pustijo izkrvaveti, itd. Morda še en detajl: pozorni so tudi na to, da svinjo, ekološko zaklano svinjo, pri odpiranju vratne arterije ne obesijo za eno nogo, ampak jo poležejo, ker so ugotovili, da se s tem kakovost mesa izboljša, ker je odvisna tudi od stresnih hormonov. Ko je žival v omamljenem stanju obešena za nogo, so vse podzavestne regije v možganih še vedno aktivne. Torej ni popolnoma mrtva, še trza, reagira, prav tako se krči mišičje, zaradi česar je meso slabo. Torej, vse je zelo ambivalentno in mrtvo je mrtvo, pa če je ekološko ali konvencionalno.

Hans-Günter:
Na podlagi razpoložljivih znanstvenih podatkov lahko jasno rečemo, da ravno meso, klobase in ribe za človekovo prehrano niso potrebni in da vegetarijanske oblike prehrane, če so pravilno sestavljene, in vedno gre za pravilno sestavljeno vegetarijansko prehrano, nudijo mnoge zdravstvene prednosti, med drugim tudi zato, ker vsebujejo rastline veliko sekundarnih hranilnih snovi, tako imenovane fitokemikale. Za te snovi je dokazano, da so koristne za zdravje, ker redčijo kri, preprečujejo obolelost za rakom, stimulirajo imunski sistem. Torej, kdor jé veliko rastlinskega, dela uslugo svojemu zdravju in se praktično ščiti pred civilizacijskimi obolenji.

Silke:
V osnovi je absurdno, da so diktirane takšne prepovedi reklamiranja za poživila, kot je nikotin ali alkohol, medtem ko niti malo ne upoštevajo mesa in nevarnosti za zdravje, ki izhaja iz uživanja le tega.V osnovi bi morali tudi porabo mesa vključiti v tak razmislek in si z mirno vestjo prizadevati za koristne spremembe. Enako velja tudi za prehrano v otroških vrtcih, šolah in bolnicah. Je tu res odgovorno ponujati meso po vsem, kar je odkrila znanost, namreč kakšne nevarnosti za zdravje izhajajo od tod?! Kot drugo pa se mi zdi smiselno, da se po šolah začnejo akcije informiranja o posledicah uživanja mesa, o zdravstvenih posledicah, pa tudi o posledicah uživanja mesa za naš svetovni problem lakote kot tudi okolja. To je zopet čisto druga tema, ki pa spada zraven, kakor spada zraven, da usmerjamo otroke in mladostnike k, odgovornemu prehranjevanju.

Arno:
Končno bi morali na najrazličnejših mestih, začenši z zdravniki pa tudi politiki, akceptirati, da je uživanje mesa nevarno, da res škoduje zdravju ljudi in da to ni pomembno le za posameznika, ampak za celotno družbo kot takšno, za storilnost družbe, za prihodnost družbe. In takrat bi si, iskreno povedano, želel, da bi tudi politiki vodili kampanjo proti uživanju mesa in informirali o škodah za zdravje, o zdravstvenih posledicah uživanja mesa.

Christoph Mi.:
Pred kratkim sem celo bral, da nek slavni futurolog trdi, da naj bi se trend oddaljeval od mesa in da bo morda nekoč nekdo tajno, skrit v neki restavraciji še dobil kos mesa. Torej bo način kakršnega danes poznamo na sceni droge, veljal na sceni mesa.

Hans-Günter:
Mnogi ljudje žal ne vedo, da uživanje mesa, klobas in rib škoduje zdravju. Žal tudi v Nemčiji v tej smeri le malo objavljajo. Imamo pa na internetu in v mednarodni medicinski strokovni literaturi številne raziskave, ki jasno opozarjajo na to, da prav zaradi uživanja mesa in rib nastajajo zdravstvene motnje. Največja biblioteka podatkov je Medline Data Base, v kateri si lahko vse velike raziskave, ki so bile mednarodno objavljene, preberemo kot povzetek.

 

 

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
www.osvoboditev-zivali.org