Pokol
tjulnjev
Tjulnji
kot otroci razigrano čofotajo v vodi in se veselijo igre
z valovi in s svojimi vrstniki. Okretni so v vodi, na kopnem
pa delujejo nerodni in nebogljeni, kot malčki, ki se še
niso naučili hoditi.
Njihovo brezskrbno
igro prekine skupina mož oboroženih s palicam - hakapiki.
Obkrožijo nič hudegasluteče tjulnje, ki jih opazujejo z
zaupljivimi okroglimi očmi ter jih odženejo na kopno. Živali
se oglašajo in se s svojimi plazečimi gibi premikajo po
travi, trejo se druga ob drugo, da bi našle izhod iz kroga,
ki ga lovci s palicami vedno bolj ožajo okrog njih. Tjulnji,
ki že slutijo nevarnost, gledajo s široko odprtimi, okroglimi
očmi in proseče iščejo usmiljenja, a izhoda ni. Plezajo
drug po drugem, cviljo, jokajo, prosijo. Toda čustva lovcev
so zaledenela, želja po zaslužku je vklenila njihova srca.
Možje dvignejo palice in začnejo z vsemi močmi udrihati
po majhnih glavah. Nežna bitja padajo pod udarci, ki so
včasih smrtonosni, včasih jih samo omamijo. Tu pa tam se
kako nebogljeno telo ponovno dvigne na svojih nerodnih okončinah,
a zaman, ponoven udarec. Smrt. Pokol. Cviljenja in jokanja
je vedno manj, dokler ne nastopi smrtna tišina. A lovci
neumorno delajo naprej. Vsako žival obesijo na kavelj, z
nožem prerežejo trebuh in živalskemu truplu oderejo kožo.
Če je že truplo. Mnogokrat tudi še ni. Takrat žival pri
živi zavesti doživlja peklenske muke raztelešenja.
V
kratkem času je delo opravljeno, lovci pa preštevajo kože
in računajo, kolikšen bo dobiček. Brezoblične, še tople
gmote mesa, so le še odpadek...
Kdor bi po ogledu
dokumentiranih posnetkov pokola teh miroljubnih morskih
sesalcev še imel navdušenje, da obleče nase živalsko kožo,
temu ni več pomoči. Nedopustno je, da se pod opravičilom
modnih zapovedi spodbuja in podpira tako brutalno pobijanje
živali, kot je lov na tjulnje v Kanadi, pa čeprav prinaša
visoke dobičke.
Nič bolje se ne godi živalim (lisicam...), ki jih namenoma
gojijo zaradi privlačnosti in uporabnosti njihovega kožuha:
bedno življenje v tesnih kletkah in kruta smrt. Vse to zaradi
t.i. modnih trendov. Koliko nesmiselnega trpljenja v imenu
elegance ali modnega blišča!
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice odločno
nasprotuje tem okrutnim ravnanjem z živalmi. Nobenega razumnega
razloga ni, da bi moralo eno samo bitje doživljati tako
neizrekljivo trpljenje. Enega samega sprejemljivega argumenta
ni, ki bi lahko opravičeval barbarsko obnašanje človeka
do teh bitij. Obsojanja vredna je opredelitev takega lova
za dober posel. Tudi trditev, da se je človek že od pradavnine
oblačil v živalske kože, ne more biti opravičilo za množične
pokole nedolžnih stvaritev. Pračlovek se je obnašal in ravnal
primerno razvitosti svoje zavesti in ni poznal drugih alternativ
za svojo obleko, kot je to danes. Tudi ljudstva, ki dandanes
še živijo v tesni odvisnosti od narave in se še niso navzela
miselnosti civiliziranega človeka, ne ubijajo za dobičke
in prestiž, ampak le za svoje osnovne potrebe. Zato naj
bi z živalmi ravnali tako, kot to ustreza našemu visoko
opevanemu dostojanstvu, kajti izrek pravi: ťS svojim nizkotnim
odnosom do živali, se odrekamo svojemu lastnemu dostojanstvu.Ť
Zato pozivamo vse ljudi, ki
radi sledijo modnim smernicam, naj se v dobrobit živali
odrečejo nošenju krzna in drugih živalskih kož. Naj vaša
visoko razvita zavest usmiljenja kaže vašo veličino, ne
samo vaša obleka!
Obenem apeliramo na vlado republike Slovenije, da sledi
zgledu nekaterih držav EU in odločno izrazi protest kanadski
vladi proti načrtovanemu pokolu, ki se je že začel izvrševati!
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
www.osvoboditev-zivali.org
