Študija
Centra za raziskovanje raka v Heidelbergu
Vegetarijanci
živijo dlje!
Sedaj
tudi uradno: vegetarijanci živijo dlje! Na kongresu Nemškega
združenja za prehrano, ki je bil v sredini marca v Potsdamu,
je Center za raziskovanje raka iz Heidelberga predstavil
rezultate ene najpomembnejših znanstvenih študij, ki je
bila objavljena v zadnjih 25 letih. Od leta 1978 so opazovali
okoli 1900 preizkusnih oseb ves čas njihovega življenja
- kaj so jedli in zaradi kakšnih bolezni je del njih umrl.
Dve tretjini njih so bili izključni vegetarijanci, ki so
se ogibali mesa, uživali pa so še jajca in mlečne proizvode;
ena tretjina pa je priložnostno uživala manjše količine
mesa ali rib. 60 udeležencev raziskave niso bili samo vegetarijanci,
ampak vegani, ki so se odpovedali tudi jajcem in mleku.
Dobro in slabo poročilo
Kot je sporočil Center za raziskovanje raka v svoji izjavi
za tisk dne 6. 3. 2003, so imeli vegetarijanci "drastično
zmanjšan riziko smrtnosti". Od 1905 sodelavcev raziskave,
ki so živeli vegetarijansko, bi moralo na osnovi uporabljenih
podatkov "verjetnostne umrljivosti", ki so
se nanašali na celotno nemško prebivalstvo, umreti 908 oseb.
Dejansko jih je umrlo samo 535. Pomembne so tudi bolezenske
slike: pri moških udeležencih raziskave so bolezni srca
in ožilja ter rak mnogo redkejši vzrok smrti, kot pri celotnem
prebivalstvu. Pri udeleženkah ženskega spola ostaja število
smrtnih primerov zaradi bolezni srca in ožilja občutno pod
običajno mejo. Pri tem med vegetarijanci in vegani niso
ugotovili "nobenih značilnih razlik v smrtnosti".
Za šest milijonov vegetarijancev, kolikor jih je že v Nemčiji,
je to poročilo nadvse razveseljivo.
Tem
bolj alarmantno pa je za ostali del prebivalstva; tako ugledna
znanstvena ustanova, kot je Nemški center za raziskovanje
raka, potrjuje, da je večji del naših civilizacijskih bolezni,
prav posebno rak in obolenja srca in ožilja, pogojen z našimi
prehranjevalnimi navadami. Meso ni kos "življenjske
moči", temveč nič drugega kot sredstvo užitka, podobno
kot nikotin ali alkohol, ki sta trajno škodljiva. Nemški
rezultati raziskav se direktno navezujejo na ustrezne raziskave
v drugih deželah, kot npr. v ZDA in Švici. Direktor instituta
za socialno in preventivno medicino univerze v Zürichu npr.
piše, da so "zlasti zdravstveni pomisleki" tisti,
ki napeljujejo k temu, "da se odpovemo uživanju mesa".
Brezmesna prehrana prinaša natančno takšne spremembe, kot
jih strokovnjaki za prehrano že dolgo zahtevajo. "Vegetarijanci
so tudi dejansko vitkejši in bolj zdravi in redkeje obolevajo
za civilizacijskimi boleznimi."
Dalj
in bolj zdravo živeti brez mesa
|
Umrljivost
|
opazovana
|
pričakovana
|
SSU*
v %
|
|
|
|
|
|
|
moški
|
243
|
466,9
|
52
|
|
ženske
|
292
|
441,8
|
66
|
|
skupno
|
535
|
908,7
|
59
|
Vzrok
smrti
Srce
in ožilje
|
moški
|
117
|
238,3
|
49
|
|
ženske
|
138
|
246,4
|
56
|
|
skupno
|
255
|
484,7
|
53
|
Vzrok
smrti
Rak
|
moški
|
50
|
105,0
|
47
|
|
ženske
|
74
|
90,1
|
82
|
|
skupno
|
124
|
195,1
|
63
|
*standardizirana stopnja umrljivosti
Izvleček
iz rezultatov heidelberške študije o vegetarijanstvu,
ki je bila predstavljena leta 2003 na kongresu Nemškega
združenja
za prehrano.
Neka legenda umre
Že na začetku preteklega stoletja se je v strokovnih krogih
pojavil sum, da mnenja o uživanju mesa ne morejo biti čisto
v redu. V svoji knjigi "Prehrana za novo tisočletje"
je John Robbins poročal, da je prišlo v I. svetovni vojni
na Danskem do množičnega preizkusa glede vegetarijanstva,
kjer je sodelovalo preko tri milijone poskusnih oseb: dežela
je bila zaradi vojne blokade odrezana od celotnega uvoza
iz tujine. Življenjske potrebščine so bile racionalizirane.
Živino je bilo prepovedano krmiti z žitom zaradi proizvodnje
mesa. Namesto tega je bila namenjena direktno za prehrano
ljudi. Rezultat je bil presenetljiv: v času omejevanja porabe
mesa so ugotovili do tedaj najnižjo bolezensko pogojeno
stopnjo umrljivosti. V primerjavi s povprečjem preteklih
18 let, se je umrljivost zmanjšala za okrog 34 %.
V II. svetovni vojni je prišlo do podobne racionalizacije
prehrambenih potrebščin na Norveškem. Za večino prebivalstva
mesni izdelki niso bili več dosegljivi. Tudi tu so znanstveniki
z velikim presenečenjem ugotovili pozitivne vplive na zdravstveno
stanje ljudi. Drastično se je zmanjšalo število smrtnih
primerov obolelih za boleznimi srca in ožilja. Ko so po
vojni Norvežani ponovno sprejeli stare prehranjevalne navade,
se je stopnja umrljivosti povzpela ponovno na prejšnje vrednosti.
Zdravstvena reforma, ki nič ne stane
Dolgo je trajalo, preden se je pojavil na cigaretnih zavojčkih
napis: "Kajenje škoduje zdravju". Kako dolgo
se hočemo odpovedovati podobnim opozorilom na mesnih prodajnih
pultih? Tudi Zvezni urad za zdravje v Berlinu je v svoji
študiji o vegetarijanstvu prišel do rezultatov, da odpovedovanje
mesu vodi do ugodnejših rezultatov pri krvnem pritisku in
telesni teži ter zmanjšuje pogostnost obolevanja. Kako dolgo
si hočejo politično odgovorni še zatiskati oči ter o tem
končno seznaniti prebivalstvo? Kdaj bodo rezultati študij
iz Berlina in Heidelberga pripomogli k temu, da se bodo
načrti prehrane v otroških vrtcih, šolah, bolnicah in mladinskih
domovih polagoma spremenili? Je politično odgovornim važnejša
mesna industrija kot zdravje prebivalstva?
Kot je poročala dr. Silke Hermann na kongresu v Potsdamu,
ki je bila udeležena pri heidelberški študiji, bi bilo sedaj
smiselno razširiti raziskave ter jih poglobiti glede na
življenjske okoliščine, zdravstveno stanje in prehranjevalne
navade preizkusnih oseb. Vendar denarja za te raziskave
zdaj ni na razpolago. Namesto tega se v Heidelbergu pospešeno
dela na tehnikah obsevanja, radioaktivni kirurgiji in molekularno
bioloških postopkih, da bi dokazali nastanek tumorjev. Raje
investiramo veliko denarja za borbo proti simptomom, kot
pa za odstranjevanje vzrokov.
Kdaj bo Ministrstvo za zdravje napravilo politične sklepe
iz znanstvenih rezultatov, ko se po vsej deželi tarna o
eksploziji stroškov za zdravljenje bolezni in propagira
nova zdravstvena reforma? Od vseh zavarovancev zahteva žrtve
za zniževanje stroškov. Zdravniki zmerjajo, zdravstvene
blagajne se upirajo, pacienti stokajo, ker je zdravstvena
oskrba nazadovala. Kako bi bilo, če bi ministrica za zdravje
del svoje politične in finančne energije investirala v pohod
za nove prehranjevalne navade? Poziv za zmanjšanje porabe
mesa bi bil najbolj učinkovit način za omilitev stroškov
v zdravstvu. To bi bila reforma, ki ne potrebuje zakonov.
In če politiki za to ne zberejo moči, lahko vsak državljan
sam prične in sicer takoj - enostavno tako, da uživa vedno
manj mesa in se mu na koncu popolnoma odpove.
Vir: Friedensreich 4/2003 Vegetarier leben laenger,
dr. Christian Sailer
Društvo
za osvoboditev živali in njihove pravice
www.osvoboditev-zivali.org
