Ozdravitve raka, ki so dale mislite medicini, in pričevanja o ozdravitvah
VSEBINSKO KAZALO:
OZDRAVITVE RAKA, KI SO DALE MISLITI MEDICINSKI STROKI
(Vir: glasilo Kushi Institute Newsletter #1, Kushi Institute, Becket, Massachusetts, ZDA, 2002.)
Predstavljamo zdravstvene primere, >zvezde vodnice<, ki jih je proučil Sosvet za zdravljenje z manj znanimi načini* - šesterica pogumnih ljudi, obolelih za metastaziranim rakom, ki jim šolska medicina ni znala več pomagati, se je odločila, da vzame zdravljenje v svoje roke in si pomaga z makrobiotiko (veležitjem). Če ne bi hoteli sodelovati z Državnim zavodom za zdravje in pri zbiranju pričevanj z naslovom Najobetavnejši primeri ozdravitve, ne bi nikoli nastalo pričujoče poročilo Sosveta o uspešnih ozdravitvah z veležitjem.
----------
* Cancer Advisory Panel on Complementary and Alternative Medicine, ki deluje pod okriljem ameriškega Državnega zavoda za zdravje (National Health Institute)
Janet Vitt, diplomirana negovalka iz Sagamora v Ohiu
Janet Vitt je medicinska sestra. Zdravniki so ji 1995 odkrili drobnocelični žlezni rak na pljučih (pljučni adenokarcinom), ki se je razširil na jetra, trebušno slinavko, v trebušno votlino, na bezgavke in vranico. Kljub medicinskemu zdravljenju se je njeno zdravstveno stanje hitro slabšalo, tako da je na koncu obležala v postelji in dobivala kisik. Pozvan je bil Hospic in Janet je svojim najbližjim pisno naročila, da je ne smejo umetno ohranjati pri življenju. Na tej stopnji je njen zdravnik storil nekaj, za kar mu bo hvaležna do konca življenja - predlagal ji je, naj poskusi z makrobiotiko (veležitjem); ob pomoči svojih najbližjih in prijateljev, ki so ji stali ob strani in ji pripravljali obroke, je Janet popolnoma ozdravela. Zdaj - sedem let po ugotovljeni diagnozi, ki je bila s stališča medicine brezupen zdravstveni primer - je Janet še vedno krepkega zdravja.
Judy MacKenney iz Nakomisa na Floridi
Tudi Judy MacKenney je povedala svojo zdravstveno zgodbo Sosvetu za zdravljenje z manj znanimi načini. Leta 1991 je izvedela za diagnozo - Nehodgkinov limfom, ki se širi (metastazira). Zdravniki so ji povedali, da tovrstni rak ni ozdravljiv in ga ni moč operirati. Začela je s kemoterapijo, ki je po mnenju zdravnikov sicer začasno zaustavila širjenje raka, a jo je zaradi škodljivih stranskih učinkov zelo izčrpavala in ji povzročala bolečine. Odločila se je za makrobiotično (veležitno) zdravljenje in po dveh tednih so začeli vsi simptomi njenega obolenja izginjati. Zdaj, enajst let po ozdravitvi, je še vedno zdrava. Njen primer dokazuje, da veležitno prehranjevanje zdravi zelo hitro.
Elaine Nussbaum iz West Oranga v New Jerseyu
Ko se je Elaine Nussbaum rak na jajčnikih razvil do 4. stopnje in razširil na hrbtenico, je pristala v invalidskem vozičku in dobila opornico za hrbet; zdravniki so bili prepričani, da sploh ne bo ozdravela, kaj šele spet hodila. Vendar je dvajset let kasneje odkorakala pred Sosvet, da je lahko opisala svojo izkušnjo, kako se je s pomočjo veležitja (makrobiotike) hitro ozdravila in si povrnila vse gibalne sposobnosti, ki jih je imela, preden jo je rak priklenil na invalidski voziček. Njena ozdravitev je obenem dokazala, kako je telo poleg novotvorbe izločilo tudi vso maščobo, ki je obdajala notranje organe.
Marlene MacKenna iz Riversida na Rhode Islandu
Čeprav je Marlene MacKenna prišla na srečanje s Sosvetom popoldne, ko je bilo že prepozno za njeno pričevanje, je njena ozdravitev izjemnega pomena. Dr. Yu meni o njenem primeru sledeče: >Njena zdravstvena ozdravitev je najpomembnejša, mi pa smo imeli nekaj sreče.< Marlenina ozdravitev je pomembna zato, ker dokazuje, da je maligni melanom (najnevarnejša vrsta kožnega raka) ozdravljiv, čeprav je do takrat veljalo, da umre skoraj vsak, ki ga dobi. V Marleninem primeru se je rak razširil v trebušno votlino in na bezgavke. Operativno so ji izrezali 60 cm črevesa in zdravniki so ji napovedali, da bo živela še največ šest mesecev, saj je večina tumorjev ostala v trebušni votlini. Marlene MacKenna je odklonila vse nadaljnje zdravljenje in se odločila za veležitje (makrobiotiko). Gospa MacKenna je popolnoma ozdravela in tudi zdaj, šestnajst let po ozdravitvi, nima nikakršnih simptomov, ki bi nakazovali raka.
Po srečnem naključju je kot strokovni izvedenec s Sosvetom sodeloval tudi patolog, ki je njen zdravstveni primer obravnaval že 1986. leta. Spominjal se ga je zelo jasno in povedal Sosvetu, da je bila takratna diagnoza brez dvoma točna. Bil je do kraja presenečen, ko je videl gospo MacKenna še vedno živo in popolnoma zdravo. Izjavil je, da je Marlenina ozdravitev nekaj najbolj neverjetnega, kar je doživel v svojem življenju, in da bi rad objavil njeno zgodbo. (Dr.Yu modro pripominja: >Življenje včasih srečno preseneča na prav neverjeten način in opisano naključje morda ni bilo naključno.<)
Poleg tega se je ga. MacKenna spoprijateljila s svojim kirurgom, dr. Benedictom Cosimijem, ki je eden najuglednejših kirurgov za presaditve na Massachusettski splošni bolnišnici v Bostonu in na Harvardski medicinski fakulteti. Torej ne more biti dvoma o tem, ali ni morda dr. Cosimi postavil ge. MacKenna napačne diagnoze; in gospa ga je dan, preden je šla pričat pred Sosvet, poklicala in vprašala, ali potrjuje svojo prvotno diagnozo o njenem metastaziranem raku, kar je dr. Cosimi potrdil.
Norman Arnold iz Columbie v Južni Karolini
Ko je bil Norman Arnold operiran zaradi žolčnih kamnov, je kirurg ugotovil, da se je na ustju trebušne slinavke razrasel ogromen primarni rak, na bezgavki manjši tumor in na jetrih še tri rakave tvorbe (lezije). Z biopsijo je bil diagnosticiran žlezni rak (adenokarcinom), ki se navadno zelo hitro širi. Zdravnik je Normanu rekel, da zanj ne obstaja zdravilo in da ni možnosti, da bi ozdravel. Še danes je uveljavljeno medicinsko prepričanje, da bolnik z rakom na trebušni slinavki živi le še kratek čas po ugotovljeni diagnozi. Norman A. je začel hoditi na kemoterapijo, ki pa mu ni prav nič koristila, celo nasprotno, saj mu zdravniki niso mogli obljubiti, da mu bo kemoterapija vsaj malo podaljšala življenje. Začel se je prehranjevati veležitno (makrobiotično) in kmalu opazil izboljšanje svojega duševnega in telesnega zdravstvenega stanja. Devet mesecev po postavljeni diagnozi je računalniška tomografija jasno pokazala, da se je tumor na trebušni slinavki zmanjšal. Šest mesecev kasneje ni bilo več sledu o raku. Na svoj šestdeseti rojstni dan, januarja 1990, se je Norman povzpel na Kilimandžaro. Dvajset let po diagnozi neozdravljivega raka je Norman čil in zdrav.
Christine Akbar iz Brooklina v Massachusettsu
Christine Akbar (ki je zaslužna tudi za zbiranje pričevanj o ozdravitvah) je 1985 izvedela, da ima vnetni rak, ki se je z vrhnjega tkiva razširil na žleze, in kronično vnetje, ki se je razširilo na bezgavke. Zdravniki so ji napovedali le še dva do tri mesece življenja, kljub medicinskemu zdravljenju. Začela se je zdraviti s kemoterapijo, ki jo je čez čas morala prekiniti, ker se je število njenih belih krvničk tako znižalo, da bi jo nadaljnja kemoterapija lahko ubila. Ko ji je sestra dvojčica dala avtobiografsko knjigo o zdravniku, ki si je s pomočjo veležitja (makrobiotike) ozdravil raka na prostati, jo je pritegnilo zdravnikovo zdravorazumsko razmišljanje. Začela se je prehranjevati veležitno, se vpisala v izobraževalni tečaj v Kushijevem zavodu in po dveh mesecih takega prehranjevanja so rakavi simptomi izginili, obenem pa tudi posledice kemoterapije.
^ Na Vrh ^ :: > Naprej >
zbral, uredil in poslovenil Mitja Fajdiga
jezikovno izboljšala Ivana Petric
Ljubljana, april 2004
