Praznik prvi maj je zelo priljubljen praznik, saj je to dan, ko se naj ne bi smelo delati Poleg tega ta dan v sebi nosi toliko različnih pomenov, pestre zgodovine, navad in razlogov za praznovanja, da je o njem potrebno kaj napisati.

Zgodovina praznovanje prvega maja pravzaprav izvira še iz poganske Evrope, ko so praznovali začetek poletja in rodnost. Vendar se je s širjenjem moči krščanske vere začelo takšno praznovanje preganjati v začetku 17. stoletja, ko so praznik preimenovali Dan svetnikov. Kljub temu je prvotno bistvo praznika, zlasti na podeželju, kjer so močneje povezani z naravo, ohranilo, pravzaprav celo krepilo. Takšna tradicionalna praznovanja so bila polna petja in plesanja, ki so trajala vso noč. Čez čas je kapitalistična revolucija zbrisala mitološko vsebino, ki je izgubila na pomenu, vendar ostal je duh praznovanja. Vse do danes, le z drugačno vsebino.

Prvi maj – Praznik dela

Prvi maj že dobro stoletje, skoraj po celem svetu, obeležuje mednarodni praznik dela in delavske solidarnosti oz. dan delavstva. Ta dan predstavlja mednarodni simbol solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu. Delavci so takrat zahtevali osemurni delavnik, policija pa je njihove demonstracije krvavo zadušila, saj je bilo v spopadu ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Tako so na prvem kongresu II. internacionale v Parizu leta 1889 sklenili, da se vsako leto v spomin na čikaške delavce 1. maja organizirajo množične demonstracije, stavke in proslave, ki so postale oblika delavskega boja. Delavci so na dan praznovanja zaprosili delodajalce, da jim dovolijo cel ali vsaj pol prostega delovnega dne in leta 1895 je večina delodajalcev takim prošnjam tudi ugodila. Delavcem ni šlo le za priznanje njihovega delavskega praznika, pač pa je bilo praznovanje tudi zelo politično obarvano. Govorniki so na shodih vsako leto poudarjali aktualne politične dogodke, kljub temu pa prvomajska praznovanja niso prinašala nacionalnih sporov. Prvi maj se je kot delavski praznik obdržal in utrdil ter je danes v večini držav državni praznik.

Prvi maj v Sloveniji

Praznovanje prvega maja se je tudi na ozemlju današnje Slovenije začelo že z letom 1890; sprva v rudniških krajih, kmalu za tem pa tudi v industrijskih območjih v Trstu, Ljubljani in Mariboru. Sicer pa se je začetek socialističnega gibanja v Sloveniji označen šele z letnico 1896, saj je bila takrat v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka. Od leta 1948 je v Sloveniji prvi maj uzakonjen kot državni praznik in kot tak med Slovenci zelo priljubljen. Delavci so na prvi maj jutro začeli z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska in velika delavska središča. Budnici so sledili slavnostni sprevodi z delavci, ki so se za tisti dan lepo oblekli in v gumbnicah nosili rdeče nageljne in prvomajske značke. Skupaj s sorodniki so se nato odpravili na bližnji hrib ali gozd, kjer so se udeležili delavskih shodov in tam kurili kresove in v sprevodih nosili zastave. Seveda je za tem tudi sledila veselica s pijačo, jedačo in plesom.

Prvi maj, Praznik šeg in navad

Vendar prvi maj ni samo praznik dela, za Slovence je predvsem praznik šeg, navad in ne nazadnje tudi verskih obredov. Prvi maj je tako tudi prvi dan šmarnic, vsakodnevnih globokih verskih čaščenj  Marije.

Danes je od vseh običajev pri nas najbolj ohranjen običaj kurjenja kresov na predvečer praznika. Splošno razširjen običaj je tudi postavljanje prvomajskega mlaja, ki je bil navadno narejen iz debla smreke, breze in bora, ki se jih ovije z bršljanom. Smrekov mlaj ima navadno na vrhu bunko in zastavo, pod smrekovino na vrhu pa na deblo pritrjene vence, spletene iz cvetja in zelenja. Slovenske vasi so včasih med seboj celo tekmovale, katera bo imela lepši mlaj, vaški mladeniči pa so jih celo noč stražili.

Mlaj – simbol svobode in bujne rasti

Prvi maj je zaradi vseh njegovih pomenov, zgodovine, navado tudi poln simbolike. Prvotno je bil tudi pomladni praznik, ob katerem so se veselili časa rasti in toplote, povezan je bil s čaščenjem zelenja, drevja in cvetja, od koder izvira tudi mlaj. Postavljanje mlajev na ta dan in z njim povezani običaji  so torej veliko starejši. Mlaj torej ni samo prvomajski simbol svobode in samozavesti, ki mesec dni opozarja na pravice delavcev pač pa tudi ponazarja bujno majsko rast in zelenje narave in s tem starodavno predstavo o kozmični materi, ki poraja življenje. Različna pomena istega simbola sicer  nimata dosti skupnega, vendar bistvo je, da je prvi dan meseca maja ali velikega travna že od nekdaj prazničen dan.

Naj gre za čaščenje pomladi, praznovanja dela prostega dne, spominjanja na delavske upore ali vsakodnevno obiskovanje Šmarnic. Dejstvo je, da je pred nami prekrasen mesec maj, mesec, ko vse cveti in tudi za to lahko praznujemo

Avtor: Tina Zdjelar, Svet je lep, PlanetBIO

Viri:

• www.iww.org
• www.bajta.si

Click here to view the embedded video.

Ko zapoje zvonček v uri
prebudi se maček Muri
s taco si oči pomane,
dvigne rep in hitro vstane

Mačjo posteljo prezrači
mačjo suknjo pokrtači
in na zajtr se odpravi
v krčmo pri veseli kravi

Tam ga čaka stalna miza
in točajka muca Liza
ki prinese lonček mleka
in še mačji kruh od peka

Ob jedači poglobi se
Muri v mačje časopise
vse prebere brez razlike
tudi vejice in pike

Potlej plača in čez cesto
gre na sprehod v mačje mesto.

Maček Muri/Mury the Cat, Concert, September 23,2004, Ljubljana, music Jerko Novak, lyrics Kajetan Kovič, rock for kids, video Tone Stojko

Ali potrebujemo toliko?

Velikonočni puhasti piščančki, pisani pirhi, obložene mize, boleči želodci…

Kot marsikateri dobronamerni praznik je tudi velika noč vse bolj komercializiran in v številčnih družinah se namesto z družinskimi člani ukvarjajo z množičnim nakupovanjem malih plastičnih pirhov, zajčkov, puhastih piščančkov in ostale »kičaste« navlake.

Smisel družinskega praznika je, da družina velikonočno kulinariko ustvarja skupaj in z občutkom zmernosti. Ko se velika noč sprevrže v potrošniško mrzlico in tekmo, kdo ima več hrane na mizi in lepše pirhe, praznik izgubi pomen. Poleg tega smisel velikonočnih praznikov vedno bolj postaja preobjedanje s »predpisanimi« jedmi kot so jajca, šunka, kruh, hren, potica, … Vsaka od teh jedi po verskem izročilu v sebi nosi globoka sporočila, vendar tudi to ni razlog, da bi si uničevali zdravje in se slabo počutili. Razen hrena, ki ga obožujemo, ker je nadvse zdrav, druga hrana ne spada v nobeno uravnoteženo prehrano. Vsako leto se namreč okrog velike noči pri zdravnikih precej poveča število obiskov zaradi napadov žolčnih kamnov, težav z želodcem in prebavo na splošno ter nepojasnjenih bolečin v trebuhu.

Simbol čaščenja življenja – jajce – a le z naravnimi barvili!

Velikonočna jajca, ki jih živopisno barvamo in krasimo, so pomemben simbol, saj se za jajčno lupino skriva čudež življenja, medtem ko barve simbolizirajo veselje. Kot simbol velike noči je prepoznavno po celem svetu, zato ga barvajo, rezljajo in krasijo na vse mogoče načine, da bi s tem se poudarili njegovo posebno simboliko.

Glede na to, da boste te dni verjetno – ali pa tudi ne – pojedli kar nekaj jajc, je zelo pomembno, da se zavedate kako strupeni so lahko vaši pirhi, če jih barvate z umetnimi barvili. Najbolje je, da za nasvet o naravnih barvilih povprašate vaše babice, starejše gospe, ki vam bodo znale svetovati. Poleg tega so jajčka kuhana v čebulnih olupkih videti lepša, naravnejša in bolj užitna kot jajčka pobarvana z živo zeleno barvo.

Praznujemo veliko noč ob pomladni zelenjavi

Pomladi povsod nastaja novo življenje kar, kot nalašč za vegetarijance in vegane, prinese ogromno pomladne zelenjave in tudi ostalih zdravih dobrot. V tem času pomlad tudi vse bolj naznanja svojo prisotnost v cvetočem pomladanskem cvetju, v ptičjem petju in vse večji odprtosti človeka k zunanjemu. Tako lahko v primeru lepega vremena polno košarico dobrot (v kateri so: domače spečen polnozrnat kruh, skupaj zmešana, naribana hren in jabolko, očiščen regrat in eko jajca, skuhana v vodi čebulnih olupkov) skupaj z družino nesemo kar na bližnji travnik in si tam privoščimo velikonočni zajtrk .

Pomlad je torej čas za nove začetke in zato je tudi čas, da v kuhinji »začarate« kaj novega. Začetek aprila je več kot primeren za nabiranje čemaža tako vam ponujamo recept za enostavno, elegantno, vegansko velikonočno kosilo, in sicer rižoto iz čemaža.

Za “velikonočno kosilo” potrebujete:

• 15 dag opranega čemaža
• 3 žlice olivnega olja
• 1 skodelica opranega riža
• sol po potrebi
• 2 žlici drobno narezanega peteršilja
• Regrat
• 4 trobentice

Postopek priprave:

Čemaž narežemo na rezance in ga malo podušimo na olivnem olju. Dodamo riž in sol. Dodamo še peteršilj in zalijemo z dvema skodelama vode. Premešamo, pokrijemo in pustimo, da zavre. Vreti mora 3 do 5 minut, nato riž ponovno premešamo in pustimo, da vre še minuto. Posode ne odpiramo 10 minut. Zraven lahko postrežemo z regratovo solato in jo okrasimo z nekaj trobenticami.  Tako, in imamo popolnoma zdrav in pisan obrok.

Pa dober tek

Avtor: Tina Zdejlar, Svet je lep, PlanetBIO

Viri:

• http://vegetarian.about.com/od/specialoccasionrecipe1/qt/vegeaster.htm
• http://pza.si
• http://www.kulinarika.net
• http://sl.wikipedia.org
• pomurje.si

Click here to view the embedded video.

ČE NE BOMO SAMI

(V.Kosovič / V.Kosovič / V.Kosovič)

Gledam lačne ljudi čez oblačne se dni
Prebijat upat in čakat na drugačne dni

Vidim staro gospo nos’ košaro in z njo
Šopki nabranih rož in upam da usmil’ se kdo

Ko noč zagrne mest’ kok čez trnje  do zvezd
Jih sanja zles ko ki iz spanja jih vrne vest

Ko’k utrujenih mam samohranilk domov
Se vrača vedoč da plača ne bo dovolj za pol

Zdi se da šele pod udarci usode vid’mo da ni vse kot nam je bilo prikazan’ lepo
Ne izuči nas pa še vseen’ vsak čaka da kdo drug kej nar’di in
ti povej mi kam pelje nas to

In če ne bomo sami tud’ noben ne bo za nami
Dokler vsak sam nase  bo gledu žal bo vedno t’ko

Izigrana srca poteptana v tla
Brazgotina ostane pa tud’ če je rana šla

Kok ustvarjalnih ljudi da ven genialne stvari
Z dušo in srcem pa vseen’ od sociale ž’vi

Ko jutro dan nar’di kok iz sanj jih leti
Čakat v vrsto na zavod pa so zaman prišli

Kok očetov ne bo na kosilo pr’šlo
ker en bo delu nadure pa nej bo bilo kdo

Zdi se da šele pod udarci usode vid’mo da ni vse kot nam je bilo prikazan’ lepo
Ne izuči nas pa še vseen’ vsak čaka da kdo drug kej nar’di in
ti povej mi kam pelje nas to

In če ne bomo sami tud’ noben ne bo za nami
Dokler vsak sam nase  bo gledu žal bo vedno t’ko

Click here to view the embedded video.

Ne govori nista, prepusti se, uhvati ritam
Nitko nam nista ne moze, uhvati ritam
Sanjas o lijepim stvarima
Zar ne znas da su one u nama

Igraj svoju igru, opusti se, uhvati ritam
Nitko nam nista ne moze, uhvati ritam
Prije ili kasnije
Bit ce svima jasnije

Slusaj ljubav kako dolazi
Ljubav ce nas jednog dana voditi
Iz daljine ponekad se cuje glas
Strpi se jos malo doci ce red na nas

Ti i ja suncan dan, eto razloga za smijeh
Mislit’ svojom glavom, ponekad, nije grijeh
Kad bi mene pitali
Svi bi stalno plesali

Igraj svoju igru, opusti se, uhvati ritam
Nitko nam nista ne moze, uhvati ritam
Prije ili kasnije
Bit ce svima jasnije

Click here to view the embedded video.

Besedila in možne interpretacije (v angleščini):

The Gayatri Mantra

Om bhur bhuvah svah
tat savitur varenyam
bhargo devasya dhimahi
dhiyo yonah prachodayat

Through the coming, going and the balance of life
the essential nature which illumes existence is the adorable one may all perceive through subtle intellect
the brilliance of enlightenment

The Gayatri Mantra

Om Bhur Bhuvah Swaha
Tat Savitur Varenyam
Bhargo Devasya Dhimahi
Dhiyo Yonaha Pracho Dayat Om.

May we meditate on the effulgent Light (or Power)
of the Worshipful One Who Has given birth to all worlds.
May this One direct our Mind-rays towards the path of Good.

The Gayatri Mantra

Om Bhur Bhuva Svaha Tat Savitur Varenyam
Bhargo Devasya Dheemahi Dhi Yo Yonah Prachodayat Om

O Lord, Thou are the protector of life and of breath,
dispeller of miseries and bestower of happiness.
Thou are the creator and the most acceptable intelligence,
possessing eternal qualities. May Thine qualities and Thy inspiration pass to us.

Naj vam pesem polepša dan, odpre oči, zamaje trenuten pogled na svet.

Neca Falk – Z več plati

Live, December 30, 2009; glasba / music & pesem / lyrics Joni Mitchell; prepesnitev / translated Andrej Šifrer; aranžer / arranger Jerko Novak; poje / vocal Neca Falk; kitara / guitar Jerko Novak…

Click here to view the embedded video.

Bob Marley – One Love

One Love, One Heart
Let’s get together and feel all right
Hear the children crying (One Love)
Hear the children crying (One Heart)
Sayin’ give thanks and praise to the Lord and I will feel all right
Sayin’ let’s get together and feel all right

Let them all pass all their dirty remarks (One Love)
There is one question I’d really like to ask (One Heart)
Is there a place for the hopeless sinner
Who has hurt all mankind just to save his own?
Believe me

One Love, One Heart
Let’s get together and feel all right
As it was in the beginning (One Love)
So shall it be in the end (One Heart)
Give thanks and praise to the Lord and I will feel all right
One more thing

Let’s get together to fight this Holy Armageddon (One Love)
So when the Man comes there will be no no doom (One Song)
Have pity on those whose chances grove thinner
There ain’t no hiding place from the Father of Creation

Sayin’ One Love, One Heart
Let’s get together and feel all right
I’m pleading to mankind (One Love)
Oh Lord (One Heart)

Give thanks and praise to the Lord and I will feel all right
Let’s get together and feel all right

Click here to view the embedded video.

U2 – One

Is it getting better
Or do you feel the same
Will it make it easier on you now
You got someone to blame
You say…

One love
One life
When it’s one need
In the night
One love
We get to share it
Leaves you baby if you
Don’t care for it

Did I disappoint you
Or leave a bad taste in your mouth
You act like you never had love
And you want me to go without
Well it’s…

Too late
Tonight
To drag the past out into the light
We’re one, but we’re not the same
We get to
Carry each other
Carry each other
One…

Have you come here for forgiveness
Have you come to raise the dead
Have you come here to play Jesus
To the lepers in your head

Did I ask too much
More than a lot
You gave me nothing
Now it’s all I got
We’re one
But we’re not the same
Well we
Hurt each other
Then we do it again
You say
Love is a temple
Love a higher law
Love is a temple
Love the higher law
You ask me to enter
But then you make me crawl
And I can’t be holding on
To what you got
When all you got is hurt

One love
One blood
One life
You got to do what you should
One life
With each other
Sisters
Brothers
One life
But we’re not the same
We get to
Carry each other
Carry each other

One…life

One

Click here to view the embedded video.

John Lennon – Imagine

Imagine there’s no Heaven
It’s easy if you try
No hell below us
Above us only sky
Imagine all the people
Living for today

Imagine there’s no countries
It isn’t hard to do
Nothing to kill or die for
And no religion too
Imagine all the people
Living life in peace

You may say that I’m a dreamer
But I’m not the only one
I hope someday you’ll join us
And the world will be as one

Imagine no possessions
I wonder if you can
No need for greed or hunger
A brotherhood of man
Imagine all the people
Sharing all the world

You may say that I’m a dreamer
But I’m not the only one
I hope someday you’ll join us
And the world will live as one