GSO in znanost – z odsotnostjo znanosti

Industriji kmetijske genske tehnologije je dovoljena neprimerljiva oblast nad uporabo semen. Podjetja Å¡e vedno omejujejo raziskave gensko spremenjenih rastlin.

Evropski kmetovalci soočeni z gensko kontaminacijo semen


Kmetje dandanes ne morejo le enostavno kupiti vreče GS semen podjetij Monsanto, Syngenta ali DuPont. Namesto tega sklepajo t.i. “tehnoloÅ¡ko/skrbniÅ¡ke” sporazume (Technology/Stewardship Agreements) s proizvajalci semen pri čemer drobni tisk med drugim določa tudi pogoje, pod katerimi se lahko seme uporablja, kje ga je dovoljeno gojiti, kje se ga lahko prodaja, ter znamko herbicidov, ki jo lahko uporabljajo. Ta t.i. “bag-tag” sporazum prav tako izrecno omejuje kakrÅ¡nokoli uporabo semena za raziskovalne namene.

“Včasih smo lahko Å¡li v katerokoli kmetijsko trgovino in kupili semena, jih testirali na polju in objavili naÅ¡e rezultate,” je dejal eden izmed raziskovalcev. S prihodom GS rastlin pa so znanstveniki, ki delajo v javnih ustanovah in katerih svetovalne storitve so kmetom dolgo zagotavljale neodvisne analize, ugotovili, da so njihove raziskave nazadnje odvisne od odobritve semenarskih korporacij.

Če bi znanstvenik želel npr. primerjati znamke semen ali njihov vpliv na okolje, bi moral za to pridobiti dovoljenje od vsakega proizvajalca semen posebej oz. imetnika patenta genov v semenih. Treba bi bilo zagotoviti prost dostop do podatkov študije in pravico do objave podatkov, medtem ko bi podjetja po drugi strani skušala zaščititi svoje patente in pravice intelektualne lastnine. Tudi če podjetja ne bi nasprotovala, bi bila lahko pogajanja o pogodbah, različna od primera do primera, dolgotrajna in težavna. Da bi bile stvari še slabše, postajajo znanstveniki in njihove univerze zaradi zmanjševanja javnih sredstev za kmetijske raziskave čedalje bolj finančno odvisni od semenarskih podjetij.

Ta podjetja se niso obotavljala pri iskanju svojih koristi. “Govoril sem z mnogimi znanstveniki, ki so Å¡li skozi neverjetne mahinacije, da bi lahko opravljali svoje raziskave,” pravi Charles Benbrook, glavni znanstvenik pri The Organic Center, ki je bil 6 let izvrÅ¡ni direktor Odbora za kmetijstvo Nacionalne akademije znanosti v ZDA. V primeru, da njihovi podatki oporekajo trditvam podjetij, pravi, so se ti znanstveniki “soočili z osebnimi in poklicnimi grožnjami.” Med raziskavami, ki so naletele na neodobravanje industrije, pravi Benbrook, so Å¡tudije o razvoju odpornosti plevelov (na herbicide), o rastlinskih patogenih in o občutljivosti neÅ¡kodljivih žuželk na toksine bt, ki gensko spremenjene rastline varujejo pred Å¡kodljivimi žuželkami.

“Zelo jasno je, da so znanstveniki ustrahovani,” pravi Doug Gurian-Sherman, viÅ¡ji znanstvenik v Programu za prehrano in okolje Unije zaskrbljenih znanstvenikov (Union of Concerned Scientists). Težave opravljanja tovrstnih raziskav so, po Benbrookovem mnenju, veliko hujÅ¡e kot kdajkoli prej, zaradi dolgoletne zaskrbljenosti znanstvenikov glede javne predstavitve rezultatov: “Le malo ljudi, ki so to doživljali, želi govoriti o tem.”

To je postalo jasno, ko je lanskega februarja Å¡tiriindvajset znanstvenikov poslalo svoje opozorilo EPA. Vseh Å¡tiriindvajset se je odločilo zamolčati svoje ime, ker, kot so napisali, “je praktično vsak od nas pri opravljanju svojih raziskav na določeni stopnji odvisen od sodelovanja industrije.” Ti znanstveniki so dejali, da je nemogoče podajati pripombe, ne le v zvezi s tekočimi projekti, ampak s kakrÅ¡nimi koli projekti, saj omejitve industrije (že omenjeni “bag-tag”) izključujejo neodvisno raziskovanje.

Znanstveniki niso dolgo ostali anonimni. Ko so mediji povzeli njihovo zaskrbljenost in pomisleke, so postali predstavniki mnogih o vsem, kar je narobe s kmetijsko znanostjo v dobi GSO.

“Zgodilo se je to,” pravi Benbrook, “da brez neodvisnih glasov bodisi o pozitivnih ali o negativnih vidikih genetskih raziskav, javnost dobi promocijske izjave s strani podjetij ali “zgodbe” skupin aktivistov. Posledica je, da postanejo vpraÅ¡anja glede GS rastlin bolj zapletena in razdvajajoča, kot bi bilo potrebno. Podjetja so v svoji paranoji ustvarila vakuum strokovnega znanja, končne žrtve pa bodo kmetovalci.

INÅ TITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
Pisarna:
Trubarjeva 50 (Okoljski center)
Tel.  (01) 4397 465
GSM 041 725 991
Faks (01) 4397 105
info@itr.si
; www.itr.si

Dodaj komentar