Priponka: aktivnosti ZA LEPŠO PRIHODNOST >> (.PPT)

Zapis sestanka dne 23.5.2011

TEMA:

• predstavitev delovanja  samooskrbe na primeru Marinalede v Španiji
• preučiti možnost  predavanje Ana Malenice, ki je živela v Španiji in bo način življenja v Marinaledi predstavila na junijskem Ekofestu, z možnostjo obiska Župana Juana-IZ MARINALEDE ki naj bi po Sloveniji predstavil njihov  način  življenja  s poudarkom  na samooskrbi

Cilj:

Povzetek dogovorjenega:

1. ga Ana Malenica je predstavila način življenja v Marinaledi in možnost obiska župana v Sloveniji
2. Marjan kogelnik in Irena Rotar –pojasnita izhodišča kako bi turnejo zanimivega načina življenja in uspešne način vzpostavitve projekta samooskrbe morda lahko izkoristili v namen da vzpodbudimo čim več ciljnih javnosti in populacije o pomembnosti samooskrbe-za ekonomsko energetsko in prehransko neodvisnost -začnimo s prehransko varnostjo je predlog. –ter pridružitev komatu za organizacijo vseslovenske mreže samooskrbnih vrtov.
3. Ga. Sanja Lončar:  meni da je predlog dober vendar s eboji ,da bo preveč medijsko povzet v nepravo smer-predlaga kot izhodišče –pripravo dobrega skupnega sodelovanja s skupnim Imenovalcem SAMOOSKBRA- pred tem pa preučili potrebe ljudi in na osnovi tega gradili naprej.
4. Domen Zupan  : meni, da bi pod projektom SAMOOSKRBE-lahko vsak na svoj način in skupno lahko vzpodbudili samooskrbo in delovali vsak na svojih projektih in skupno
5. Aleš-Pozitivke: predlaga da bi naredili nek večji kroven projekt-s presežniki-kot samooskrba v vsako slovensko gospodinjstvo, 10% obdelanih površin ali podobno,
6. Sanela predlaga:   da organiziramo obisk Župana in večji projekt –naredimo akcijski načrt za najšibkejšo občino v Sloveniji in akcija
7. Igor Željan pove: da so pripravljeni sodelovati z načrtovanjem in strokovno pomočjo  in se pridružiti projekt samooskrbe  na sonaravne načine pridelave hrane( ekološko, biodinamično, permakulturno…
8. Blaž Lukazs –meni da bi lahko vzpodbudil ciljne skupine s skupnim imenovalcem samooskrbe
9. Jasna Martinjak : predlaga projekte samooskrbe v manjših skupnostih poudarek na otrocih
10. Marko Kovač : predlaga uvajanje  na dobrih zgledih
11. Mladen Makarov: predlaga kot model samooskrbe v eko vaseh in na dobrih zgledih,
12. Jurij Bavdaž- meni , da bi morali projekt zasnovati na ekonomski osnovi in zato pridobiti sredstva iz Eu.
13. Janez Zupan meni. da je primer Anastazije kot dober učen primer tudi za prehransko neodvisnost
14. Mateja Rotar-meni da je pomembno dobra obveščenost in medijska podpora projektu

TERMINSKI PLAN:

• do 1.6.se preučijo predlogi
• skupina se dobi na sestanku do 15.6 in konkretizira akcije in  aktivnosti
• v septembru in oktobru začnemo z aktivnostmi in  pomladi  pričnemo z izvedbo

Če se želite projektu pridružiti, se oglasite Marjanu Kogelniku: marjankogel@gmail.com

Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje, najde zaloge moči, ki bodo zdržale, dokler bo trajalo življenje. Koliko simbolične pa tudi prave lepote je v seljenju ptic, v plimi in oseki bibavice, v zvitih popkih, pripravljenih na pomlad. Nekaj neskončno zdravilnega je v ponavljajočih se pripevih narave – zagotovilo, da po noči pride zora in po zimi pomlad.
Rachel Carson: Občutek čudežnosti

22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več kot 30 let. Namen tega dne je opozoriti javnost na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Planet Zemlja je radoživa, morda edinstvena in zato osamljena kapljica v vesolju. Rastline, živali, ptice, gozdovi, oceani, reke in livade – vse to, zaradi česar je naš svet tako raznolik, pa je, zaradi nas samih, v čedalje večji nevarnosti. Z izginjanjem raznovrstnosti življenja lahko izginejo tudi stvari, ki so nam povsem samoumevne, na primer čista voda, svež zrak, dobra hrana. Ali si lahko zamislite življenje brez sprehodov po gozdu, petja ptic in rastlin okoli nas?

Biotska raznovrstnost na našem planetu ne nudi samo preživetja, ampak tudi lepoto. Raznovrstnost živih bitij poleg ostalih delov sveta izgubljamo tudi povsod po Evropi. Obdarjeni smo s čudovito raznoliko pokrajino, od Alp do gozdov in mokrišč. Na vseh teh območjih so si ustvarile dom različne prostoživeče vrste. Vendar pa so zdaj številne živali in rastline ogrožene, nekaj vrst je že povsem izumrlo. V Evropi je ogroženih 42 odstotkov sesalcev in ptic, 45 odstotkov plazilcev in metuljev in 30 odstotkov dvoživk. Ogroženih je tudi 800 vrst rastlin, iz katerih bi morda lahko naredili nova zdravila in pripomočke – ker pa izumirajo, ne bomo nikoli vedeli, kako koristne bi lahko bile. Raznolikost živalskih in rastlinskih vrst je bistvena za gospodarsko uspešnost, varnost, zdravje in druga pomembna področja vsakdanjega življenja ljudi.

Izgubo biotske raznovrstnosti povzročajo podnebne spremembe, uničevanje naravnega življenjskega okolja zaradi intenzivnega kmetovanja in gradnje, onesnaževanja in pretiranega izkoriščanja gozdov, oceanov, rek, jezer in prsti.

Podnebne spremembe so eden največjih izzivov današnjega časa. Če ne bomo ukrepali takoj, bodo našemu planetu povzročile resno škodo in dramatično spremenile naš način življenja. V zadnjih sto letih se je povprečna temperatura zraka na zemeljski površini dvignila za 0,74° C. To se morda ne zdi veliko, vendar je treba vedeti, da je 20. stoletje najtoplejše stoletje in so 90. leta najtoplejše desetletje v zadnjih tisoč letih. Segrevanje se še nadaljuje in vseh 11 najtoplejših let, o katerih imamo podatke, se je zvrstilo v zadnjih 12. letih.

Zakaj sploh gre? V osnovi gre za to, kako danes živimo, še posebej v bogatih in razvitih delih sveta, na primer v Evropi in Severni Ameriki. Naši prevozni sistemi, elektrarne, ki nas grejejo in zagotavljajo elektriko, tovarne, ki proizvajajo izdelke za našo uporabo, kmetijstvo, ki proizvaja hrano za nas, vse to igra pomembno vlogo pri spreminjanju podnebja, saj ob tem nastajajo velikanske količine toplogrednih plinov. S sežiganjem fosilnih goriv in intenzivno živinorejo sproščamo v ozračje ogljikov dioksid in metan, ki zadržujeta toplotno sevanje v ozračju. Ta, z ravnanji ljudi okrepljeni ‘učinek tople grede’, ustvarja motnje podnebnega sistema. Toplogredni plini preprečujejo ohlajanje Zemlje, ker pa jih proizvajamo čedalje več, se svetovne temperature dvigajo. Kakšne so in bodo posledice? Polarni ledeni kapi se topita, dviguje se morska gladina, pojavljajo se ekstremne vremenske razmere – viharji, poplave, suše in vročinski valovi, živali in rastline izumirajo. Več kot milijarda ljudi po svetu nima dostopa do čiste pitne vode.

Kaj lahko storimo za okolju ustreznejši razvoj v prihodnje? Kako reševati obstoječe okoljske probleme in preprečiti njihovo naraščanje?

Temeljna ukrepa na poti k reševanju okoljskih problemov sta uporaba obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo.

Obnovljivi viri energije vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so: sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah ali potokih (hidroenergija), fotosinteza, s katero rastline gradijo biomaso, in zemeljski toplotni tokovi (geotermalna energija). Ko iz njih proizvajamo energijo, jih ne porabljamo, zato ni nevarnosti, da bi jih zmanjkalo. Dobra stran obnovljivih virov energije je tudi ta, da so to čisti viri, ki imajo na okolje zelo malo slabega vpliva. Obnovljive vire z napravami pretvorimo v druge oblike energije, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju – toploto, svetlobo, električno energijo, mehansko delo in podobno. Z večjo izrabo obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote in elektrike zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov in s tem prispevamo v boju proti podnebnim spremembam.

Varčevanje z energijo je nedvomno najhitrejši in najbolj učinkovit način reševanja problematike podnebnih sprememb, ohranjanja naravnih virov in skrbi za okolje.

Da bodo tudi naši otroci deležni tega, česar smo deležni mi, moramo začeti z učinkovito rabo energije že danes! Pomembno je, da se zavedamo, da se varčevanje začne v naših glavah. Začne se z našim osveščanjem, da energija ni sama po sebi umevna in dana v neomejenih količinah. Majhne spremembe vsakodnevnih navad lahko pomagajo privarčevati energijo, ne da bi vplivale na kakovost našega življenja. Pravzaprav nam lahko celo prihranijo denar. Zato uporabljajmo varčne žarnice, ugašajmo luči, kadar jih ne potrebujemo, varčujmo s toplo vodo, pokrijmo lonec med kuhanjem, manj časa uporabljajmo računalnik, glejmo manj televizije. Ne pozabimo na izklapljanje vseh naprav, če jih več ne uporabljamo, kajti tudi v stanju »stand by« porabijo veliko električne energije. Preklopimo na zeleno elektriko. Zamenjajmo stara okna in poskrbimo za dobro izolacijo našega doma. Reciklirajmo in zmanjšajmo količino odpadkov. Uporabljajmo javni prevoz, kolesarimo in hodimo. Uporabljajmo sezonska živila, pridelana v okolici. Posadimo drevo.

Naj bo naše vodilo naslednje: znižujmo, ugašajmo, reciklirajmo, hodimo. Postanimo odgovorni potrošniki!

Živeti moramo s spoznanjem, da je prihodnost sveta odvisna od ravnanja vsakega izmed nas. Zemlja je naš skupni dom. Naj nas misli in dejanja za dobrobit našega planeta spremljajo vsak dan. Vzemimo si čas in razmislimo, kaj dobrega lahko naredimo za naš skupni dom, za sočloveka in tudi zase. Naj bo 22. april – dan Zemlje vsak dan.

Click here to view the embedded video.

Vabimo vas k glasovanju za Sončno osebnost oziroma skupino, ki je najbolj zaznamovala leto 2009 na področju dobrih dejan, širjenja pozitivnih vrednot, osebne rasti, zdravega načina življenja, sociale, trajnostnega razvoja, zavzemanja za boljši svet ter ekologije. Sončno osebnost leta skupaj izbirajo bralci revij Pozitivke.net, Svet-je-lep.com Karma Plus, Viva in Zazdravje.net