Raziskave je vodila vadbena fiziologinja Emma Ross, njihov namen pa je bil bodisi dokazati bodisi ovreči trditve, da ima prava presna čokolada pozitivne učinke na naše zdravje. Posebna pozornost je bila namenjena raziskovanju vpliva čokolade na naše telo med telesno vadbo.

Tudi pri PlanetBio imamo s kakavom oz. presno čokolado same pozitivne izkušnje – navale energije in občutja ugodja – zato smo z veseljem prebrali rezultate omenjenih raziskav. Potrdile so, da lahko presna čokolada v nas resnično vzbudi prijetna občutja, uživanje pred telesno aktivnostjo pa celo pospeši izgorevanje maščob!

Na voljo v spletni bio trgovini PlanetBIO:

• Presna, veganska čokolada MULU SILK 74g
• Temna presna in veganska čokolada MULU DARK s kakavovimi zrni 68g
• Kapow – presna in veganska čokolada, mnjam! 48g
• Kakav v prahu (Peru) – 100% Kakav, 100g
• Kakav, zdrobljena kakavova zrna (Peru) – 100% kakav 150g
• Maska za obraz iz surove čokolade 50g
• kmalu še naše lastne čokolade (pomaranča, meta, čili, dark)

Sodelujoči v raziskavi so bili razdeljeni v dve skupini – ena je redno uživala napitek iz presnih kakavovih zrn (vrste criollo), druga pa navadno čokoladno mleko. Ne eni ne drugi niso vedeli, ali uživajo eno ali drugo.

Rezultati so pokazali, da so bili ljudje iz prve skupine, ki so uživali napitek iz kakavovih zrn, ob telesni vadbi iste zahtevnosti manj utrujeni kot tisti, ki so pred vadbo uživali čokoladno mleko. Prav tako je so brez izjeme vsi člani prve skupine izrazito hitreje in bolj učinkovito izgubljali telesno maščobo.

Emma Ross je rezultate komentirala: »Niso me presenetili… Kakav je pridobljen iz kakavovih zrn, enega najbolj koncentriranih naravnih virov flavanola – snovi, ki spada v skupino močnih antioksidantov flavonoidov. Ker ima torej kakav izrazito antioksidativno delovanje, ima sposobnost, da iz našega telesa odstranja škodljive proste radikale. S tem izboljša pozitivno vpliva predvsem na krvožilni sistem, vključno z nižanjem krvnega pritiska in izboljšanim pretokom krvi.«

Poleg flavanola se v presnem kakavu najde še cela vrsta drugih koristnih snovi. Neverjetno bogat je z magnezijem, ki je potreben za zdravo srce, tu so še železo, kalcij, vitamini B-skupine, vitamina C in E, vsaj 300 ostalih poznanih kemijskih spojin in še okoli 1200 različnih kemijskih sestavin. Kakav velja za enega od najbolj kompleksnih živil na svetu, ki ga človek v laboratoriju preprosto ni zmožen sintetizirati.

Ne le, da je prava, presna čokolada dobra za vaše telo, prijazna je tudi do okolja! Gojenje kakava ni mogoče v monokulturnih nasadih, ki grozljivo izčrpavajo tla, saj kakavovec za svoje preživetje potrebuje gozdne ovijalke, kar pa pomeni, da ga je potrebno gojiti v čimbolj nespremenjenem gozdnem okolju.

Mnoge spojine v kakavu izboljšujejo počutje in v nas vzbujajo občutke sreče in ugodja. Med njimi so serotonin, triptofan, anandamin in dopamin. Vsi ti imajo ugodne učinke tudi na živčni sistem, predvsem izboljšujejo delovanje možganov in s tem koncentracijo in zbranost.

Kakavova zrna imajo od vseh živil najvišjo koncentracijo antioksidantov, saj v njihovi vsebnosti prekašajo celo borovnice. 10% vseh antioksidantov v kakavu predstavlja že omenjeni flavonol.

Za konec je vredno še enkrat opozoriti, da se kakavova zrna v procesu predelave v kakav praviloma pražijo, s čimer pa zaradi visokih temperatur izgubijo veliko koristnih lastnosti. Le nepražena kakavova zrna dajejo surov kakav, iz katerega je mogoče izdelati zdravo in nebeško dobro presno čokolado.

Povzeto po: Fat Burning Chocolate! (http://www.creative-nature.co.uk/the-science-of-real-chocolate.html)

+ intervju z Emmo Ross : http://www.channel4.com/food/on-tv/willies-wonky-chocolate-factory/raising-the-bar/the-science-of-willie-s-healthy-chocolate-09-04-06_p_1.html

Kaj je presno?

Presna hrana je surova hrana, ki ni bila toplotno obdelana. Mnenja o tem, kolikšna temperatura hrano poškoduje oz. ji odvzame snovi, ki so v njeni presni obliki še prisotne, so deljena. Najbolj pogosto se mejne številke gibljejo med 41ºC in 50ºC, ko naj bi se uničila večina encimov v hrani.

Učbeniki za biologijo za optimalno temperaturo delovanja encimov navajajo od 25ºC do 50ºC, dr. Edward Howell pa v svoji knjigi »Enzyme Nutrition« piše, da uničenje encimov nastopi pri temperaturi okoli 47ºC, a šele, ko ji je hrana izpostavljena dalj časa. Ann Wigmore je na to temo naredila zanimiv test. Semena je namočila, nato jih je sušila na različnih temperaturah in zatem spet namočila. Semena, ki so v sebi ohranila nespremenjeno encimsko sestavo, so vzklila, Wigmore pa je za mejo postavila temperaturo, nižjo od 49ºC.

Ker hrani v vsakodnevnem življenju seveda ne merimo temperature, je bolj zanimiva okvirna primerjava. Hrana, v kateri encimi še niso uničeni, je ob pritisku na ustnice lahko topla, a nikakor ne vroča.

Encimi, encimi, encimi …

Kot že omenjeno, naj bi presna hrana v sebi vsebovala celotno zakladnico snovi, ki nam jih je namenila narava. Verjetno najpomembnejši, vsekakor pa največkrat omenjeni, so encimi. Encimi kemično spadajo v skupino beljakovin in so nekakšni nadzorniki prav vseh biokemičnih procesov v našem telesu. Proizvaja jih tudi naše telo, a z vnašanjem samo encimsko prazne hrane mu vsekakor naložimo več dela, za katerega porabi več energije.

Obstaja več vrst takšnega načina prehranjevanja. V grobem jih lahko razdelimo na presno veganstvo, ki temelji na svežem sadju, zelenjavi, oreščkih in semenih ter na presno vegetarijanstvo, ki vključuje tudi presna živila živalskega izvora, kot so mleko, sir, skuta, jajca in med. Nekateri presnojedci uživajo tudi surovo meso. Znotraj vsake od teh smeri obstajajo še npr. frutarijanstvo in dieta 811, nekateri pa se z oznako preprosto ne obremenjujejo in ravnajo po občutku. Tudi gurmanstvo je možno! Če bi obstajalo več presnih restavracij in bi se okusne presne slaščice prodajale po ulicah, bi bili zaradi okusnosti, ki mnoge preseneti, verjetno vsi presnojedci. Vprašanje je le, če gurmanski način presnega prehranjevanja še sledi svoji ideologiji – zdravo in naravno? Pretiravanje vsekakor ni dobro, tudi ko gre za presno hrano.

Prednosti presnega prehranjevanja

Cel kup je koristi, ki jih prinaša takšna hrana. Vseeno že takoj na začetku opozorimo, da z uživanjem presne hrane ne boste postali superman, kot zmotno mislijo in obljubljajo nekateri. Vseeno so njene prednosti velike in raznolike:

• Več energije! Vašemu telesu ostaja več energije, ki bi jo sicer porabilo za prebavo in proizvodnjo encimov. Posledično se večkrat zmanjša potreba po spanju, povečajo se zbranost, spočitost in čilost.
• Večja odpornost! Imunski sistem ob prehranjevanju s svežo hrano kar cveti in različna obolenja, vključno s prehladom, so ponavadi preteklost tudi v najmrzlejših delih leta.
• Boljša prebava! Če vas mučijo zaprtje, slaba presnova ali bolečine v predelu prebavil, vam bo presna prehrana vsekakor pomagala. Ker z njo vnašate v organizem veliko vlaknin, bo pot hrane po črevesju veliko hitrejša in učinkovitejša.
• Kilogrami! Tistim, ki jih imajo morda preveč, se jih s presno hrano ne bo težko znebiti, seveda pa je bistveno, da ne pozabite na gibanje (hoja, tek, kolesarjenje, hribolazenje, dvoranski športi, odbojka, nogomet, rokomet, joga…). Hkrati je omenjena prednost za nekatere, ironično, bolj nadloga.
• Zdravljenje celega kupa bolezni! Na seznamu bolezni, ki so jih nekateri že ozdravili s presno hrano, najdemo praktično vse – od najrazličnejših vrst raka, bolezni prebavil, bolezni dihal, slabokrvnosti in bolezni krvožilja, pa vse do neplodnosti in psihičnih bolezni, kot so shizofrenija, anksioznost in depresija. Ko gre za zdravljenje, predvsem resnejših bolezni, ne smemo pozabiti na post. Ta telo učinkovito očisti mnoge nesnage, tudi in predvsem takšne duševne narave, optimalna odločitev pa je, da mu sledi presen način prehrane.
• Lepša polt in lasje! Mnogi poročajo o vidnem izboljšanju težav s kožo in močnejših, bolj svetlečih laseh. Takšna sprememba je pravzaprav logična, saj s presno hrano vase vnašamo veliko vitaminov in mineralov, ki pozitivno vplivajo na omenjene dele telesa.
• Bolj mladostno počutje! Presna hrana naj bi človeka pomladila, kar je pravzaprav povezano že s tem, da prinaša več energije. Občudujemo lahko mnoge starejše presnojedce, ki svojih let ne kažejo in so s svojo čilostjo in vitalnostjo lahko vzgled mnogim sovrstnikom (in tudi mlajšim).

Slabosti presnega prehranjevanja

Vsaka medalja ima dve plati in ne bi bilo prav, če ne bi omenili tudi potencialnih slabosti takšnega načina prehranjevanja. Nekaterim popolnoma presna hrana preprosto ne ustreza – kar naprej so lačni, pozimi jih zebe, o več energije pa ne duha ne sluha. Zoprno je lahko tudi pretirano izgubljanje telesne teže, saj se na presni hrani nekateri preprosto ne morejo zrediti. Ponavadi pomagata več gibanja in povečan vnos maščob v obliki avokada, oliv in oreščkov.

So tudi taki, ki poročajo celo o izpadanju las, problemih z zobmi in pomankanjem kakšnega elementa v krvi, a omenjeni simptomi vedno nastopijo šele po večletnem presnojedstvu, ponavadi pa gre za njihove lastne napake v prehrani. Če se boste na presni hrani le sladkali z datlji in lešniki (ki so sicer vsekakor ena najboljših sladic na svetu!), verjetno ne boste ravno blesteli od zdravja. Najpogosteje na presnojedskem jedilniku zmanjka prostora za zelenje, ki sicer večini ni tako okusno kot sladke dobrote, a vsebuje pomembne gradnike za naše zdravje!

Presno je način življenja!

…na kar mnogi pozabijo! Presna hrana je le (pomemben) kamenček v mozaiku zdravega, zadovoljnega življenja. Težko boste našli »pravega« presnojedca, ki se bo kar naprej basal s (pa čeprav presno) hrano, ležal na kavču in gledal televizijo. Namesto tega se ljudje, ki nam je presni način življenja blizu, raje potepamo po hribih, rijemo po zemlji na vrtu, stikamo za koprivami in regratom, ležimo v travi in se grejemo na soncu…

Nič hudega, če vam popolnoma presno prehranjevanje ne diši ali ne ustreza – že samo povečan vnos sveže, neobdelane hrane v vašem vsakodnevnem jedilniku prinaša številne že omenjene koristi. Prisila lahko bolj škodi kot koristi in to vsekakor ni cilj presnega prehranjevanja – cilj sta zdravo telo in umirjen, široko odprt um!

Avtor:
Eva Žontar, Svet-je-lep & PlanetBIO