Umetnost manipulacije

Skrivnosti uma so skorajda neskončne. Ko raziščemo en nivo, se nam že kaže naslednji. Bojevniki so tisti ljudje, ki so se odločili, da raziščejo svoj um do konca. Na koncu jih čaka razsvetljenje in popolna svoboda ...

V enem od člankov sem pojasnil, da razlikujemo med ezoteričnimi in egzoteričnimi kulti. Ezoterični kulti so tisti, ki gojijo globoka spoznanja in svoje člane ali učence pripravljajo na osebno spoznanje o Bogu ali o svoji resnični naravi. Egzoterični kulti pa so tisti, ki so prirejeni za množice ljudi, ki niso sposobne razumeti okultnih, torej "skritih" resnic. "Skrite" te resnice prav gotovo niso zato, ker bi bil dostop do njih prepovedan, pač pa zato, ker je potrebno v celoti spremeniti samega sebe, da bi do te resnice prišel. In ker se večini ljudem ne da spreminjati sebe ali pa iz karmičnih razlogov tega ne morejo, jim ostane le zunanja lupina pravega ezoterizma v obliki egzoteričnih kultov, ki jih vsi poznamo pod imenom religije. Vse velike svetovne religije so lupinice nečesa mnogo globjega. In te lupinice morajo obstajati, dokler bo obstajala potreba po njih. Drugače povedano, dokler bo samo še en človek, ki te osnove ne bo dojel, bo egzoterični kult še obstajal, nato pa bo izginil, prepustil svoje mesto globjim spoznanjem, ki jih učijo ezoterični kulti ali bolje rečeno znanje. Pod kultom vedno razumemo oboževanje nečesa ali nekoga in vsi egzoterični kulti usmerjajo pozornost posameznika k nekemu božanstvu, k personifikaciji božanskega, ki je "tam nekje zgoraj, daleč stran", medtem ko ezoterično "znanje" (ne bomo več govorili o ezoteričnih kultih, da ne bi njihove vloge zamenjali z egzoteričnimi) uči, da je vse v človeku samemu in da nikjer ni nikogar, ki bi ga morali oboževati, razen našega Stvarnika, ki nas je ustvaril tako, da nam je podaril življenjsko iskro - pa še ta "stvarnik" je v vsakem človeku. Še najmanj pa je treba oboževati guruje in vodje raznih vrst. Ezoterično znanje uči, kako priti do osebnega spoznanja ali do izkušnje o Bogu in naravi stvari, kar je enako razsvetljenju, satoriju ali najvišji stopnji samadhija. V ezoteriki mišljenje brez izkušnje ni vredno nič, stališča nas ne zanimajo, ampak samo dejanja. Ni važno, kaj človek govori, važno je, kaj dela (mi rečemo, da je važna energija, s katero deluješ). Seveda nujno ugotovimo, da na Zemlji le redki delajo tisto, kar govorijo, kar je v nasprotju z resnicoljubnostjo in poštenostjo, ki jo vsi razglašajo kot svetinjo. In o tem bomo govorili.

Egzoterično razumevanje je malce drugačno in ravno zato so uradne religije vedno preganjale neodvisne "raziskovalce" in ezoterike. Seveda je to tako videti le navzven. V resnici pa gre za globoke in prefinjene oblike iskanja svobode, pri kateri morata vedno biti prisotni dve strani: prva je tista, ki napreduje in išče (aktivna sila ali yang) in druga je tista, ki na vse načine zavira, potiska, uničuje spoznanja prvega (pasivna sila ali yin).
Nihče nikoli ne bi našel svobode, če v iskanje ne bi bil prisiljen. To je subtilna igra manipulacije z umom človeka. Iz blaženstva te vržejo v stanje, kjer se moraš boriti za svoj obstoj in tedaj si prisiljen spremeniti svoj način delovanja! To je edini način, da se spoznaš!
Kdor trpi, ima enkratno priložnost, da se znebi karme in postane svoboden, tisti, ki pa jih imenujemo "mučitelji", te priložnosti zaenkrat nimajo. Njim je prelepo v vlogi izkoriščevalca in ne vejo, da bo to njihov grob. Karma je silno logična in enostavna zadeva in ni ga človeka, katerega dejanj in življenja ni mogoče pojasniti.

USMERJANJE POZORNOSTI

Spoznali boste, kaj je temelj manipulacije, kaj jo omogoča in kako se je znebiti. Hkrati s tem boste spoznali tudi kaj je karma in kako jo lahko izničimo.
Za manipulacijo obstaja samo en pojem: imenujemo ga koncentracija. Koncentracija je pomembna za preživetje in ne za življenje. Koncentracijo potrebuje človek, da se izobrazi in postane nekaj na svojem področju. S pomočjo koncentracije se učimo in poklicno usmerjamo. Ta poklic nas spremlja celo življenje, saj nas že od malega učijo, kako moramo delati, da bomo pridni roboti. Človek brez koncentracije je kot idiot, ki ne zna in ne zmore ničesar, toda koncentracija je tisto, kar nas naredi uspešne v določeni veji življenja. Da, a le v določeni. Naslednji diagram bo zelo enostavno pojasnil kaj to pomeni:

Tale prazni krog predstavlja človeka v celoti, z vsem, kar on je: celotni fizični, eterični, mentalni in astralni svet. Duhovne nivoje bomo izpustili, ker pripadajo duhovnemu nivoju in ne zemeljskemu. Ta pa je edini, ki nas mora zanimati. Karma je zemeljskega izvora!	Večji del: podzavest, 90% Manjše del: zavest, 10%

Zgornji diagram kaže razmerje med zavestnim in podzavestnim delom človeka današnjega časa. V mnogih primerih je to razmerje še večje v prid podzavesti. Zavest in podzavest nista stalnica, temveč se lahko spreminjata v prid eni ali drugi strani, odvisno od naših dejanj in odnosa, ki ga imamo do ljudi in stvari - ali bolje rečeno, odvisno od odnosa do sebe.
V tem trenutku povprečna zavest ljudi o samih sebi ni prida več od 10 %. Psihologi bi rekli, da uporabljamo približno 10 % svojih možgan, kar se seveda ujema. Razlika je seveda le ta, da mi niti najmanj ne mislimo in ne čutimo (le) s svojimi možgani, pač pa s subtilnimi telesi in energetskimi centri , ki jim odgovarjajo.
Ti dve sličici sta strahotno pomembni, ker povesta skoraj vse, kar bi moral človek vedeti: vsi naši odnosi, naša sreča ali nesreča, zdravje ali bolezen, trpljenje ali ugodje, namreč izhaja iz tega razmerja med zavestnim in podzavestnim delom uma.

Prva sličica predstavlja individualnost, dušo brez osebnosti. Predstavlja zavest o svetu, a ne o sebi. To je stanje, ki ga v Bibliji opisujejo kot raj, paradiž, oziroma bivanje v njem. To je stanje pred spustom v materijo. Zakaj spust v materijo? Zaradi izgradnje zavesti o samemu sebi. In najprej je treba ustvariti osebnost in telo, ki bo prejela dušo, ki jo bo nosila in ki bo duši pomagala, da ozavesti samo sebe. Zdaj nastopi umetnost manipulacije. Dušo se "prisili" z vcepitvijo vzorcev, da se "spusti" v nižji nivo zavesti, ki mu rečemo materija. S tem se njena zavest skrči. Ta postopek je bil mnogokrat ponovljen in z vsakim se je zavest bolj skrčila, skoncentrirala.

MANIPULACIJA KOT VSAKDANJI POJAV

Ta postopek je danes zelo na široko razprostranjen in uporabljen, tako zelo, da nihče o njem ne razmišlja. Otrok, ki se rodi, je bitje, duša, ki nima (skoraj) nobene zavesti o tem svetu. Nivo zavesti se spreminja odvisno od karme in stopnje zavesti, ki so si jo duše pridobile v "preteklosti". So otroci in ljudje skoraj brez zavesti in so - posebno v zadnjih letih - zelo zavestna bitja, naši otroci, ki imajo več zavesti in moči od svojih staršev in jih tako silijo, da napredujejo še sami.
Način vzgoje je skoraj povsod enak: otroka se prisili, da sprejme stališča in poglede svojih staršev in okolice. Pravilo je, da se to dogaja nasilno, z grožnjami in kaznovanjem. In to so prve izkušnje, ki jih otrok ne more sprejeti in jih spravi v podzavest. Tako pravzaprav sploh nastane podzavest. Vsak otrok se odloči, česa se bo rad spominjal in česa ne in tako naredi razdelitev v svojem umu. Otroka se potem vzgaja z namenom, da nekaj postane in večina staršev ima v svojih glavah idejo o tem, kakšen poklic naj ima njihov otrok. To pomeni, da odločajo namesto njega. To je seveda vrhunec manipulacije. Tako obstaja na naši Zemlji tudi mnogo družb z milijoni prebivalcev, kjer je nekaj najbolj običajnega, da starši izberejo otroku partnerja ali partnerko, priskrbijo mu poklic in celo sezidajo dom, v katerem je živ zazidan in ukalupljen in ne more nikoli živeti po svoji volji. Iz takih otrok nastanejo nevarni fanatiki ali kriminalci, kot je to primer v arabskih državah, Indiji pa tudi pri nas jih ni malo pa čeprav v milejši obliki. Bolj ko je človek zablokiran, usmerjen, ukalupljen, bolj ko so njegove želje potlačene, bolj je nevaren. Ali je nevaren fizično ali psihično je samo stvar nivoja zavesti in (podzavestnega ali zavestnega) obvladovanja magije.

Poglejmo še enkrat drugo sliko. Bolj ko je človek prisiljen delati tako kot hočejo starši, šola, politika, religija, bolj je njegova pozornost skoncentrirana na določeno točko. Kdo ne razmišlja o denarju, na primer? Ga ni med vami, kajne? Vidite, vsa vzgoja je povzročila, da neprestano razmišljate o denarju, ker vam ta predstavlja edino sredstvo s katerim boste preživeli. In to je tistih 10 % zavedanja samega sebe! Denar, služba, ambicije. Bolj ali manj je to vse. Človek je skrčen na sužnja, ki je odvisen od dobre volje delodajalcev in njihove stopnje človečnosti. Človek JE suženj denarja! Denar je rdeča energija in to je tista energija, ki ji rečemo tudi črna, če ne sodeluje z rumeno ali energijo zavesti. Denar ni kriv za zlo, kriv je strah ljudi in njihovi strahotni vzroci, da so njihova življenja samo v rokah denarja.
Zakaj ste tako pozorni na denar? Zato, ker vas je strah, kako boste preživeli brez njega! Zato, ker vam že od rojstva naprej govorijo, koliko stanete in vam dajo vedeti, da se vaša vrednost meri v denarju. Vsi ljudje, kar jih poznam, z mano vred, so bili deležni naslednje "dobrote" s strani naših staršev: "tega pa ti ne bom kupil, ker nisi bil dovolj priden"; "predrago je, ne moremo si privoščiti"; "kaj pa ti misliš, a veš koliko to stane" (jezno); "če se ne boš učil, boš pa ceste pometal", "če boš priden (kar pomeni, da ne boš zahteval, da se starši igrajo s tabo), boš dobil čokolado". Vse to je samo pogojevanje z besedo "če".
Klinc pa taka brezpogojna ljubezen! Šalim se - tako mora biti, da se naučimo to videti, razumeti in sprejeti ter odpustiti svojim staršem za svoje napake. Njihove napake so naše lastne napake, ne pozabimo tega.

Ker ste tako vzgojeni, se morate sami še bolj boriti za svojo ceno. Celo življenje vam vsi trobijo o denarju in o tem, kako ga dobiti. Vse se meri v denarju, človeške lastnosti pa niso vredne nič več. Človek je tako ponižan na nivo prostitutke, ki se prodaja za košček pozornosti in ljubezni, ki je ni nikoli dobil.
Vidite, medtem ko se pehate za denarjem kot Bogom pa vaših ostalih 90 % trpi grozovite muke. Medtem, ko so vas učili, kako biti kolikor toliko uspešen v poklicu, se nihče ni ukvarjal s sila pomembnim delom vas samih: s čustvi. In tako ste postali čustveni kreteni, ki ne znajo ljubiti, ker jih tega nihče ni naučil. Vse je bil samo denar, denar, delo, delo! Poglejte pošteno vase in si priznajte, spomnite se, kakšen odnos so imeli vaši starši med sabo in kaj jim je pomenilo največ. Točno takšen je tudi vaš odnos do partnerja in drugih ljudi. Blagor tistim, ki so imeli starše z bolj razvitimi človeškimi lastnostmi in ki se niso toliko grebli za denar in položaj, ampak so živeli zares v duhu krščanske ali druge vere, ki postavlja na prvo mesto ljubezen do svojih bližnjih.

OMEJENOST JE VZROK NESPOSOBNOSTI SPREJEMANJA RAZLIČNOSTI

Bolj ko ste skoncentrirani, bolj ko je vaša zavest zožena, večji manipulatorji ste. Vse več zahtevate pozornosti in ljubezni, ki pa je sami ne morete dati. Tako govorite o ljubezni, vaša dejanja pa so nasprotna.
Energija, ki jo dajete od sebe, odbija ljudi in ne privlači.
Koncentracija je torej pomembna, da človek preživi, toda z manipulacijo. To pa avtomatsko ustvarja karmo. Kar delate vi drugim, delajo drugi vam. Zakon akcije in reakcije v najčistejšem smislu. Večji ko ste strokovnjaki na enem področju, manj se vam sanja o drugih. Vaša zbirna točka je tedaj zelo globoko na enem mestu. Vi morda res poznate tisto področje bolj kot kdor koli drug in ravno v tem je bistvo samopomembnosti ali ega. Lahko se dokažete na enem področju, a druga vam ostanejo neznana in težko dostopna. Psihološke raziskave kažejo, da so nadpovprečno inteligentni (kar pomeni poglobljeni v eno področje) ljudje nadpovprečno nagnjeni k depresijam in samomorom, ker se nikakor ne morejo znajti v ljubezni in partnerskem odnosu.
Istočasno imajo ti ljudje tudi zelo razvit mentalni nivo, kar pomeni veliko moč manipulacije. V tem primeru gre za razvit mental na račun čustvenih blokad, pridobljenih v zelo strogem in nasilnem načinu vzgoje. To je razlog, zakaj pravijo, da je razumskost uničevalec življenja. Razumarski človek ima potlačena svoja čustva do te mere, da jih sploh ne pozna več. Razumen človek pa jih pozna še kako dobro.
Toda koncentracijo potrebujemo, vendar se ne smemo navezovati na ta nivo. Sposobnosti človeka so daleč večje od običajne razumskosti, doseže pa jih le tako, da razširi zavest, vendar mora biti hkrati obogaten z znanjem, kako jo tudi skoncentrirati. Vidite, tega večina duš na Zemlji pred spustom ni obvladala. Bile so kot nekakšni idioti, ki se medlo zavedajo, kaj se dogaja okrog njih. S šolanjem v svetu dvojnosti smo se vsi naučili koncentracije in s tem tudi manipulacije ali vsiljevanja. Vsi smo se zelo dobro naučili zakona "Kri za kri, Zob za zob" ali zakona maščevanja, sedaj je čas za vse človeštvo, da s tem zakonom karme preneha in se dvigne nazaj na nivo od koder izhaja in še višje, kjer še nikoli ni bilo. To pa se da doseči le z zakonom sprejemanja.
Da bi se človek izkopal iz svojih omejitev in karme, mora razbiti koncentracijo in priti v stanje zavedanja.
Tudi koncentracija ima lahko dvojno nalogo, kot vse drugo (saj smo v svetu dvojnosti): po eni strani lahko uničuje in po drugi zgrajujejo. S koncentracijo svojih temnih misli lahko ubijemo človeka, s koncentracijo pozitivnih misli lahko zdravimo. Toda, ne glede na to, kakšno vrsto koncentracije uporabljamo, še vedno smo manipulatorji in uporabljamo lahko eno stran zavestno, drugo pa nezavedno. In ta druga je ravno tako močna kot prva. Manipulacije se človek znebi, ko razširi svojo zavest do skrajnih meja, kjer izginejo pojmi o dobrem in slabem. Ko ti je zares vseeno, si to dosegel. Vse je eno ali vseeno je. In človek s tako silno zavestjo ne more več, tudi če bi hotel, uporabljati svoje moči v negativne namene. Kaj je sploh tisto, kar dela energijo negativno? Sebičnost. Ko ni sebičnosti, si samo še popolna roka svojega gospodarja, Stvarnika ali Kozmosa. Njegovih postopkov pa se ne more ocenjevati - to delajo samo tisti, ki zase mislijo, da so večji od Boga.
Kaj je torej manipulacija? Nič drugega kot hrepenenje obupanega, omejenega človeka po svobodi, po stanju miru. Vsak želi čim manj delati in dobro živeti, mar ne? No, vidite, to je to. Bolj ko je človek omejen, stisnjen v svoje enostranske vzorce, bolj je njegova temna stran izrazita. Temna stran je v bistvu sovraštvo do ljudi, ki so ga ukalupili in mu odvzeli svobodo. Tega pa si ni moč enostavno priznati. Sam mnogokrat naletim na ljudi, ki so polni sovraštva, bolni so do onemoglosti, ampak nočejo in nočejo priznati, da v bistvu sovražijo svojega partnerja, starše, da jim ni služba všeč in tako naprej - in da v resnici zaradi tega potlačenega sovraštva in strahu zbolevajo. Tisti, ki si te stvari priznava, je naredil že ogromen korak naprej.
Koncentracijo uma potrebujemo ravno tako kot zavest, a moder človek ali mojster obvlada oboje in lahko v trenutku skoncentrira svojo zavest na določeno področje - in njemu je vseeno, na katero - in v naslednjem trenutku je ena sama blažena zavest, ki samo opazuje. V dolgih tisočletjih smo se naučili koncentracije - in manipulacije. To ni več nobena skrivnost in nobena umetnost; to delajo že dojenčki! A za ljudi je sedaj resnična skrivnost in velika umetnost prenehati manipulirati in razširiti zavest. Kako nehati krasti energijo, kako biti neodvisen od denarja in drugih ljudi in kako brezpogojno ljubiti? Enostavno: resnična vera v Stvarnika (ali Kozmos ali Kristusa ali Duha ali Boga/Boginjo) in brezpogojna predanost.
Vedeti je treba le to, da kar imamo, je za nas najboljše v trem trenutku in kot tako moramo stvari sprejeti in delovati. Če veš, da moraš delovati, potem deluješ, če veš, da je treba čakati, čakaš. Če pridejo k tebi mojstri manipulacije, jih sprejmeš, saj veš, da to delajo samo zato, ker ne vejo, kaj delajo in ker tako zelo potrebujejo ljubezen. Sprejemanje je ključ za vsa vrata, ljubezen pa edini jezik, ki ga govorijo vsi ljudje. Ne beg od sebe, temveč poglabljanje vase. Kdor beži od sebe, ne bo nikoli nič našel, kdor se poglablja dovolj vztrajno, bo naletel na vrata v svobodo.

POLITIKA KOT MANIPULACIJA

O umetnosti manipulacije govori že skoraj vsak priročnik za menadžerje in politike. Definicija politike same je: "kako prepričati ljudi, da to, kar govorim, tudi resno mislim narediti". Dragi moji, dovolj dolgo ste že tu, da vidite, da je res tako. Politika je umetnost laži. Ni pa politika edina... Ker politika mora biti takšna kot je, da bo pripeljala ljudi do spoznanj o sebi, ne moremo o njej soditi. Ima pozitivno in negativno stran. Kdor pozna obe, ne sodi.
Ob tovrstni manipulaciji, ki vodi svet točno tam, kamor mora iti - ampak vsem ne bo všeč, kam bo šel - je zelo dobra ideja pozabavati se malo s pojavom potrošniške družbe, o čemer zelo veliko vejo ekonomisti pa tudi sociologi. Šli bomo malo na začetek in se spomnili, da je zakon akcije in reakcije glavni zakon manifestiranega vesolja in da je seveda še kako dejaven v ljudeh samih. Ta zakon lahko najdemo v prav vseh oddelkih življenja. Zakon akcije in reakcije pomeni bitko med aktivno in pasivno silo (v politiki so to lahko demokratske stranke proti konzervativnim in podobno) med "Dobrim" in "Zlom", kar je le pogojna ocenitev. Kot vemo, v resnici ni ne enega, ne drugega. Inteligenten človek bo takoj ugotovil, da je zakon akcije in reakcije v ekonomiji enak zakonu "ponudbe in povpraševanja". Skozi tisočletja je bil človek vajen vzeti le toliko kolikor je potreboval in je bil zelo usklajen z naravo, ki mu je točno toliko tudi dala. Toda na ta - harmoničen - način, bi človek nikoli ne spoznal globin duše, zato so prišli na Zemljo Črni magi, da bi človeštvu pomagali. Ena od njihovih glavnih nalog je bila ta, da so človeka nasilno - ker drugače ne bi šlo - iztrgali naravi in ga najprej naredili za sužnja. Odvzeli so mu svobodo in ga prisilili, da je začel delati za njih. Do tedaj svobodnim ljudem to ni bilo všeč. Črni magi (vsa jim čast, kako so zviti in inteligentni) so počasi ustvarili "potrebo", s tem, da so ljudi odrezali od blaginje in občutka, da jim narava vse da, kadar rabijo. Ljudem so dajali hrano v minimalnih količinah in jih naredili odvisne od sebe. Vcepili so jim tudi strah pred smrtjo: če kdo ni hotel delati natančno tako kot so oni želeli, so ga ubili. Potem je na astralu njegova duša imela kaj razmišljati.

In tu imamo glavne negativne vzorce, ki jih ima čisto vsak med nami: vzorci o nasilju, o odvisnosti od "gospodarjev", o strahu za svoje življenje. Ti strahovi so tako globoki, da jih ljudje že tisočletja čistijo s pomočjo zakona karme.

Pustimo podrobnosti in se vrnimo k ekonomiji. Od tedaj naprej na Zemlji velja le en zakon: zakon izkoriščanja. Izkoriščani so v naslednjih življenjih postali izkoriščevalci in vloge so se menjale med ljudmi. Črni magi so svoje v bistvu naredili in samo opazujejo, kaj delajo njihovi učenci - mi! Črni magi nimajo karme, saj so se zavestno odločili, kaj bojo delali. Tudi oni presneto dobro vejo vso zgodbo o nastanku vesolja, zavesti in evoluciji. Tudi oni brezpogojno izpolnjujejo ukaze Stvarnika. In v resnici niso "črni", ker na višjem nivoju vsaka razdelitev nima smisla, saj je vse eno.
Sužnjelastniški družbeni red (staroegipčanski kralji so vedeli, da je njihov izvor na Orionu in ne na Zemlji, to je pa točno tisto mesto, od koder so se vzeli črni magi) se je razvil v fevdalni red srednjega veka, ki je bil v bistvu enak prvemu in vsak kmet je bil ravno tako odvisen od dobrote svojega vladarja. Nekateri so bili boljši, nekateri slabši, tako kot je vedno in povsod. Potem pa se je začela manufaktura in začela se je industrializacija ter velik napredek človeštva v smislu razvoja znanosti in tehnike, k čemur je izvrstno pomagala cerkev in inkvizicija, ki je z zatiranjem duhovnih vrednot spodbudila razvoj materialistično usmerjenih znanosti, kar je bilo po svoje potrebno, da se spoznajo zakoni tega sveta do svojih skrajnosti. Hkrati z vse večjo izkoriščanostjo - na začetku je bil človek ob svobodo, nato ob hrano, nato niti misliti ni več smel po svoje - raste v človeku vse tisto, česar na začetku ni hotel sprejeti: sovraštvo, upor, jeza - in po drugi strani vse večja sebičnost, želja po zadovoljevanju materialnih potreb, strasti, izkoriščanje drugih ter pohlep. Vse to pa je izvrstna podlaga za novo, potrošniško družbo. In nove načine manipulacije...
Malce daljša razlaga je bila potrebna, da lahko vidite nastanek tega, kar ste - ne samo z vidika potrošništva pa čeprav je to bila uvodna tema. Denar je sveta vladar. Tu imate razlog, zakaj.

DVOJNOSTI IN NASPROTJA

Ugotovili smo dvojnost: na eni strani je strah, na drugi pa želja. Nezavednemu človeku sta v tem stanju dvojnosti navidezno ostali dve skrajnosti: ali se prepusti strahu in postane mučenik (to je stanje samopomilovanja) ali pa se obrne na drugo stran, potlači svoje strahove, noče si jih priznati in postane vzvišen, egoističen vladar (predsednik, vodja, direktor, slavni igralec, športnik, skratka tisti, ki hoče biti vedno prvi). Temu stanju rečemo samopomembnost. Vidimo pa, da je samopomilovanje v bistvo enako samopomembnosti. In to je osnova za manipulacije v tem svetu. Samopomebnost ali ego je samo nesprejemanje samega sebe oziroma tistega, kar ima človek v podzavesti: mnogo bolečine, jeze, žalosti in strahov. In oboje je narobe: prepuščati se strahovom in na ta način manipulirati z okolico ali pa zatreti te strahove, zapreti jih v podzavest. Oboje je eno in isto, oboje proizvaja karmo in kreira mnogo zla samim ljudem in njihovi okolici.

Izkaže se, da imajo vsi ljudje enake načine manipulacije, o katerih bomo še več govorili. In ugotovili bomo, da so ljudje, ki so navzven uspešni - to je - imajo razvito samopomebnost, na vseh področjih, kjer niso "šefi", pravi mučeniki. Na primer: uspešna športnica je lahko prva v svoji disciplini, a je zelo nesrečna, ker nima prave ljubezni. Poglejte še enkrat drugo sličico in razmislite o povezavah. Kot smo dejali, človek je lahko uspešen na enem področju, na drugih pa je zavrt. Zavrt je samo zato, ker ne priznava, kakšen je v resnici. Ko si začne priznavati, se vse bolj širi, vse bolj je sposoben na vseh področjih, dokler ne postane mojster, ki obvladuje vse svoje bitje in svoje energije.
Govorili smo o strahu in njegovem nasprotju - želji. To sta edini stvari, ki ljudi zavirata in omejujeta. Ni pravilno prepuščati se strahu in ni pravilno preveč si želeti. Kot vidite, je to enostavna filozofija srednje poti. Na ta način počasi sprejemaš svoje strahove in izničuješ neumne želje, zaradi katerih bi se moral še mnogokrat roditi, da bi se ti uresničile. In morajo se, razen če jih ne izničiš. Bistveno je vedeti, da tako izničimo skrajnosti, tako kot dasta -1 in +1 ničlo. Potem ti je vseeno in ko ti je vseeno, nisi več navezan niti na strah niti na željo in karma je izničena, ti pa vse bolj pomirjen sam s sabo in s celotnim svetom.
Učenje črnih magov je nasprotno: oni pravijo, da si moraš želeti več in več, da moraš biti prvi in najboljši, da si lahko privoščiš vse, kar želiš in podobno. Zelo veliko ljudi jim je uspelo pridobiti na svojo stran. Res je, kdo ne bi podlegel skušnjavam, bogastvu, zadovoljevanju svojih strasti, kopicam lahkih (in neumnih) žensk, ki se ti mečejo okrog vratu in oblasti nad drugimi. Žal je tako tudi zato, ker so svetnike ali čiste ljudi vedno prikazovali kot reveže brez denarja, mučenike, ki so se morali mučiti in ki jim je ostalo samo, da tam nekje na nebu uživajo svoj zasluženi spokoj. Resnica je čisto drugačna. Resnica je, da tisti, ki se odločijo opustiti ego, dobijo popolno svobodo, brezpogojno ljubezen in celoten Kozmos v upravljanje. Mnogo svetov, lepših in grših kot je Zemlja, je njim pred nogami. "Črna" filozofija je tako poneumila ljudi, da res mislijo, da je bogastvo pa par seksov z neumnimi ženskami (in obratno) zares največ, kar lahko človek ima. V resnici pa gre za tako grozno (in hkrati čudovito in genialno) omejitev, ki se je lahko spomni res samo vrhovni mojster. Če bi te filozofije ne bilo in če ne bi imeli izkušenj, ki sem jih že prej omenil, bi nikoli ne mogli razviti osebnosti, nikoli ne bi mogli videti, kako je biti v materiji, kako je biti odvisen od nekoga in nikoli ne bi mogli čutiti hrepenenja po svobodi in radosti , ko si jo ponovno pridobiš in - ne bi imeli zavesti. To je pa tista stvar, zaradi katere se gremo te igrice.

EVOLUCIJA GRE NAPREJ

Celoten družbenisistem, ne glede na to, v kateri državi je in kako ga imenujemo, sloni ravno naumetnem spodbujanju potrošništva in kopičenja bogastva na določenih mestih. Denarja je v izobilju (in hrane tudi), vendar ga mojstri nočejo dati ljudem vuporabo. Kajti ljudje so si nabrali karmo in morajo se naučiti sprejetiskrajnosti: reveži in revne dežele morajo postati bolj samostojni, ne smejo seprepuščati svoji bedi in strahovom in se tako znebiti svojega samopomilovanja, bogate države in posamezniki pa se morajo naučiti deliti bogastvo in se znebiti svoje samopomembnosti. Mojstri namreč v skladu z božjim zakonom puščajo človeku absolutno svobodno izbiro in na noben način ne vplivajo nanj, razen če jih zaprosiš ali pa v skladu s prejšnjim dogovorom.

Kopičenje bogastva v zahodnem svetu je nasprotno "duhovni" filozofiji revežev Indije in oboje je narobe. Srednja pot je prava, torej izenačenje duhovnosti z materialnimi potrebami.
To je torej ekonomija današnjega časa: čim več naredi čim bolj poceni (v revnih deželah, z izkoriščanjem tamkajšnjih prebivalcev, ki živijo v stanju samopomilovanja in odvisnosti) in čim prej prodaj (na zahod, kjer imajo ljudje vsega preveč pa kljub temu še kar naprej trošijo in trošijo). Ustvarjanje umetnih potreb je edina možnost, ki drži takšno ekonomsko računico pokonci. Te umetne potrebe pa so nastale z grožnjami, nasiljem, mafijskim obračunavanjem, grožnjami z odpusti delavcev in seveda z globoko vcepljenimi vzorci, katerih nastanek smo na kratko že opisali. Vse, kar se je dogajalo pred tisočletji, se dogaja v nekoliko spremenjeni obliki tudi danes. Princip je isti, sredstva so druga.
Manipulacija je taka: na zahodu je vodilo "postani nekaj!" (samopomembnost), na vzhodu pa "ti nisi nič!" (samopomilovanje). Res pa je, da so povsod izjeme in da se v zadnjih letih zelo močno mešata ti dve kulturi, kar je tudi vzrok za ta boom! duhovnosti na zahodu v zadnjih par letih in velika industrializacija vzhoda v istem času. Morali bi videti mlade Nepalce, ki se oblačijo v usnje in poslušajo thrash, death in drugi metal! V boljših restavracijah dobite celo pizze, ki pa se zaenkrat še ne morejo primerjati z našimi. Ampak učijo pa se!
Vzhodnjaki spoznavajo, da s svojim sindromom mučeništva in podložništva ne bojo prišli nikamor, zahodnjaki pa počasi uvidevajo, da kljub denarju in svoji samopomembnosti niso srečni. Bolezni je vse več in te rušijo mlado in staro, ne glede na denar, ki ga imajo. Bolezen pa je posledica nesreče in v najširšem smislu povedano - pomanjkanja ljubezni.

BOLEZEN IN MANIPULACIJA

Ni potrebna prav velika modrost, da ugotovimo, da je bolezen beg iz situacije, ki je človek ne želi sprejeti in hkrati manipulira z drugimi ljudmi, da bi mu dal več energije - po domače pozornosti. Gotovo ste brali Celestinsko prerokbo in v njej najdete dva temeljna vzorca obnašanja, ki sta sokriva za nastanek bolezni: zastraševalec in ubogi jaz. Tudi pri ostalih vzorcih lahko pride do bolezni, a v manjši obliki, sicer pa vemo, da se vloge mešajo in menjajo in da ne moremo govoriti o čistem zastraševalcu, kajti v njem je tudi vsaj občasno ubogi jaz kot njegovo nasprotje. Mnogi med nami imamo takšne očete in mame: oče mora biti glavni in če ni po njegovem, postane nasilen. To je zastraševalec. Mama pa igra vlogo mučenice, ki ne more nič drugega kot da ostane pri takem očetu in se muči. Toda iz mojih lastnih izkušenj vem, da taki zastraševalci ponavadi doživijo enkratni udarec v obliki infarkta in če ga preživijo - so dobesedno posrani od strahu za svoje življenje. Tedaj se njihova vloga v trenutku spremeni. Njihov ubogi jaz je bil v drugem planu, dokler se jim ni kaj zgodilo. Kako je zabavno, ko takega agresivnega človeka, ki nikoli ne prizna, da ima še kdo drug prav, vidiš, ko je čisto ubog že pri najmanjšem prehladu, ko tarna, da bo zdaj, zdaj umrl in ko se kar topi od sreče, ko ga nekdo pocrklja. Vidite, samo ko so bolni, taki ljudje priznajo, da potrebujejo nežnost in ljubezen, v normalnem stanju tega ne zmorejo ne dati ne sprejeti.
Ubogi jaz pa počasi trpi in tlači svoja čustva in želje do te mere, da se mu zgodi kaka druga bolezen - ponavadi je to rak na želodcu ali spolnih organih.

V čem je manipulacija? Mislim, da je mnogim med vami to jasno: gre za bitko za energijo in prevlado v družini, za različne prizvgojene pojme o tem, kakšen mora biti zakon ali zveza in kako se morajo ljudje obnašati. To, kar se naučite v mladosti od svojih staršev, postane za vas v poznejši dobi zakon, ki ga zlepa ne morete spremeniti.
Zastraševalec je človek, ki nikoli ni dobil ljubezni (ponavadi so to moški), ljubezen pa je določena energija, nivo zavesti celo. Vse, kar hoče tak moškim, je svoboda. Jezen je na žensko, ki ga je omrežila in ga zvezala. Naredil bo vse, da ji pobegne in če mu bo nasprotovala, jo bo tepel. Taki zakoni lahko trajajo celo življenje. Bolj ko se mož trudi uiti, bolj je zvezan, bolj ko je agresiven, manj energije ima in manj odločnosti. Kako naj bo drugače, če pa je njegova glavna travmatična oseba njegova frigidna mama, ki ga je od rojstva učila sovraštva do ženske in moškega? Sovraštvo rodi sovraštvo in to je edina karmična vez, ki jo poznamo. Če bi ljudje zares sprejeli svoje partnerje, bi postali svobodni v trenutku.
Ubogi jaz pa je človek (v večini primerov ženske), ki je naučena, da mora delati za druge, da mora trpeti ponižanja, da mora biti všeč moškim, da jo bojo napolnili s svojo spermo in da bo rodila otroke, ki so njen edini življenjski cilj. Temu rečemo "suženj biološkega zakona". Njihov podzavestni cilj je dobiti "princa na belem konju" (ko so otroci ali najstnice sanjajo o njih na glas, pozneje pa potihem - sanj se ne znebijo!), moškega, ki jih bo brezmejno ljubil, s katerim bosta imela veliko otrok itd... Ta pravljica je zelo lepa a redki jo uresničijo. Želje so ljudem v napoto. Kot smo ugotovili že prej, je želja nasprotje strahu, torej obstaja za željo o "princu" strah, ki so ga vcepili starši oziroma razočaranje, lahko pa temu rečemo tudi manjvrednostni kompleks, posebno če je povezan s kako telesno pomanjkljivostjo. Iz ženske (in moških) tedaj izžareva strah, ki privlači točno takšnega "princa", ki bo ta strah potrdil. In ker tega ne more večina razumeti, se izgubijo v svojih željah, strasteh, strahovih in začenjajo zbolevati. Bolezen je torej manipulacija, s katero želimo pritegniti partnerjevo pozornost.

Bolezen lahko nastane tudi zaradi drugih reči: poznam množico ljudi, ki delajo v tovarni v težjih okoliščinah in predvsem z nizko plačo - in zelo pogosto zbolevajo. Nekateri bojo rekli, da je bolezen normalen izraz težkih delovnih pogojev, jaz pa pravim, da je bolezen posledica nesprejemanja svojega dela in zaslužka. Zdravniki to vrsto ljudi dobro poznajo in jim rečejo bleferji. Na začetku so zares bleferji, kasneje pa to prerase v pravo bolezen, ki lahko povzroči smrt. Ker poznam nekaj ljudi zelo dobro, mi je silno zabavno, ko jih redno srečujem, kako grejo v ambulanto, kako se delajo uboge, kako krčijo svoje telo in obraz, samo da bi prikazali drugim svojo "bolezen". Drugi pa imajo redne poškodbe: zlomi prstov, rok, udarnine in vse to se ponavlja v rednih intervalih! Mar ni vse to zanimivo!
Beg, beg, beg! Beg pred žensko, pred moškim, pred delom. Nesprejemanje, pomanjkanje ljubezni in razumevanja. "Kdor obsoja, bo obsojen". Še nekaj je pomembno - vsi ti ljudje zares verjamejo, da so bolni in se sploh ne zavedajo teh enostavnih vzgibov, zaradi katerih je do bolezni prišlo. Pa je tako enostavno!

Bono Baršek