Pasti regresije
 

Naš ego privlači blišč in glamur. Vsak bi si želel, da je bil neka znana ali bogata oseba v preteklosti. To vedenje bi nam zagotovo godilo. Če pa želimo pogledati širše, z nivoja duše, ki si želi iskusti in ozdraviti vse aspekte sebe, smo bili verjetno vse: od berača do kralja.

Potovanje v preteklost ali regresija, ne pomeni le potovanja v pretekla življenja, temveč tudi v zgodnja obdobja življenja, ki ga živimo sedaj.
 

Zakaj bi se spuščali v preteklost?

Pogosto se pojavijo dvomi v smiselnost tega početja. Veliko slišimo o tem, da naj bi živeli v sedanjosti. Da je sedanjost mesto, kjer je zbrano največ moči. V celoti se strinjam s to trditvijo. Tu pa se mi pojavi vprašanje:" Zakaj pa mi je potem tako težko bivati v tem trenutku? Zakaj me odnaša?"
Odgovore iščem v resnici, ki pravi, da je naše potovanje skozi življenje in iz življenja v življenje namenjeno spominjanju - prebujanju tistih delcev nas, ki so se v nekem trenutku ločili in pozabili, da so del celote.
 

Energetski zapisi v avri

Vse izkušnje, ki smo jih kdajkoli doživeli in so na nas naredile močan vtis, nosimo kot energetski zapis v avričnem polju. Nahajajo se na četrti - astralni plasti, ki je istočasno tudi plast odnosov in domovanje astralnih bitij (entitet).
Ko umremo, se spodnje tri zemeljske plasti avre razgradijo, ostanejo pa zgornje štiri duhovne plasti, ki jih prenesemo v naslednjo inkarnacijo.

Trenutno življenje nam ponuja priliko razrešiti, to kar v preteklosti nismo razrešili. Ponavljanje ene in iste lekcije nakazuje, da ima konflikt, ki ga doživljamo sedaj, korenine v preteklem življenju. To so lekcije, ki jih lahko prepoznamo kot kronične bolezni, strahovi in ponavljajoči življenjski vzorci.
Del naše energije zastaja kot skupek zamrznjene energije nekje v preteklosti. Za sedanjost jo lahko odmrznemo le tako, da ponovno zberemo pogum in se odpravimo v preteklost.
 

Kot v kino predstavi

Namen stika z občutki in dogodki preteklosti ni da gremo ponovno skozi teror in trpimo. Raje zavzamemo položaj opazovalca.
Dotaknemo se lahko treh vlog, ki smo jih igrali. Najprej so tu pozitivne vloge, kjer smo živeli svoj potencial. Ponovno pridemo v stik s sposobnostmi, ki smo jih že imeli. Torej se spomnimo, da nekaj že znamo in se nam ni potrebno še enkrat učiti . To vedenje nam okrepi občutek sigurnosti v tem življenju.

Druga vloga je žrtev, ki smo jo izkusili. Ta vloga nosi veliko bolečine in teže. Žrtvi je dana ponovna prilika, da izrazi vse občutke, ki jih v preteklem življenju zaradi okoliščin ni smela, mogla ali znala. To ustvari izjemno sprostitev teže in občutke, kot da smo odložili nek težak kovček. Koraki v tem življenju postanejo lahkotnejši.

Najteže se nam je soočati s tretjo vlogo, ki je vloga mučitelja, tistega, ki je kakorkoli škodoval drugemu. Na tem mestu se dogaja najgloblje zdravljenje, saj je to del nas, ki si ga najtežje priznamo in je zato najbolj potisnjen v senco. Pogum srca, zaupanje v terapevta, določena zrelost osebnosti, ki ve, da je ta aspekt le delček celote, so predpogoj, da pridemo skozi sram, ki ga občutimo ob tem delu sebe.
 

Zavestno in nezavestno

Skozi čas se je razvilo več različnih pristopov regresije. Najbolj razširjena je oblika, ko nam nekdo drug pove kaj se je z nami v preteklosti dogajalo. Na ta način dobimo informacijo, ki jo naš um z veseljem predela. V določenih primerih je to dovolj, da si pojasnimo zakaj se nam sedaj nekaj dogaja. Korak globlje pa je izkušenjska regresja, kjer poleg uma sodelujemo tudi na čustvenem nivoju.
Vsak si izbere svoj način saj ni univerzalne poti.
 

Pasti regresije

Naš ego privlači blišč in glamur. Vsak bi si želel, da je bil neka znana in bogata osebnost v preteklosti. Če se tako dotaknemo preteklega življenja, kjer smo bili npr: kraljica , je zmotno pričakovati ali celo zahtevati, da se nam še vedno klanjajo kot v preteklosti.

Zmotno je tudi, kadar dobimo podatke, da smo bili v preteklem življenju npr: izdani, in sedaj prepoznamo to osebo ter mu skušamo povrniti. Konflikt je del preteklega življenja in le tam je mesto da ga razrešujemo in zacelimo bolečino, ki smo jo občutili ob izdajstvu.

Prav tako smo v zmoti, če izkoriščamo pretekla življenja za opravičevanje nekega nezdravega početja sedaj, ali kot opravičilo, ker nam nekaj ne gre.
 

Čas med dvema življenjema

Obsmrtna izkušnja in zavedanje prostora v katerem se nahajamo po smrti nas napolni z mirom. Naša zavest se močno razširi in sebe se zavemo le kot bleščeče zvezde. Iz tega mesta lahko pogledamo nazaj in jasno prepoznamo kakšen je bil naš namen, kaj smo se naučili. Vidimo česa nam ni potrebno ponavljati v življenju sedaj. Tako resnično opravimo s preteklostjo.

 

[ Anita Kejžar Škulj ]