PATHWORK - Duhovna psihologija
V vsakem človeškem srcu tli globoko hrepenenje, po izpolnjenosti in želja izkusiti več življenja. To hrepenenje nas slej ko prej vzpodbudi, da začnemo iskati. Ko spoznavamo, da svoje sreče ne moremo izpolniti z zunanjimi dobrinami, dosežki ali celo z odnosi, se začnemo obračati navznoter in spraševati.
Kdo sem jaz? Kaj je resnična sreča? Kako lahko odstranim notranje ovire do nje? Sledijo vprašanja, ki segajo preko osebne sreče. Kaj delam tu na zemlji? Kdo ali kaj je Bog? Kako ga lahko izkusim?
Vsa ta vprašanja nas bodo vodila do spoznavanja in raziskovanja sebe na psihološkem nivoju in duhovnem, ko bomo želeli spoznati odgovore na skrajna vprašanja o naravi resnice. Slej ali prej, bomo morali najti in slediti poti, ki je pomagala že drugim iskalcem izpolnitve in namena njihovega življenja.
Kaj je Pathwork?
Pathwork je sodobna duhovna disciplina, ki spodbuja osebnostno rast v smislu spoznavanja in integracije neskončnih notranjih razsežnosti.
Pathwork poudarja, da sprejmemo svojo dvojnost, kar pomeni sprejeti tako angela, kot hudiča znotraj sebe, tako svoj omejeni ego, kot božanskost. S sprejemanjem samega sebe, se učimo živeti v ljubezni, enosti in resnici.
Pathwork nudi edinstven pristop v razumevanju narave zla in preobrazbe temne strani naše osebne narave. Posamezniku je dana možnost, da z preobrazbo lastne teme in zla doprinese k večjemu miru in svobodi celemu človeštvu. Tako spoznavamo, da nismo le neznaten, nepomemben delček v vesolju, temveč mogočna skala, ki je nujno potrebna za delovanje celote.
Nastanek Pathworka
Osnova Pathwork duhovne psihologije so kanalizirana sporočila neinkarniranega duhovnega bitja, imenovanega "Vodnik", ki je skozi Evo Broch Pierrakos v letih 1955 do 1979, razlagalo naravo človeške zavesti, pomena dvojnosti in pot preobrazbe. Mnogi terapevti, zdravitelji in duhovni učitelji so s svojim prispevkom razvili učenje "Vodnika" v edinstven pristop, ki združuje psihologijo in duhovnost.
Sporočilo Pathworka
Svoje življenje živimo v obrambi. Izhajamo iz prepričanja, da nas bo okolica sprejela, če se kažemo kot oseba za katero mislimo, da bi morali biti. Pathwork nas opogumlja naj se prenehamo pretvarjati in živeti v idealizirani podobi sebe. Pomaga nam, da se sprostimo v sprejemanje tega kar v resnici smo in kar občutimo iz trenutka v trenutek. Vsakdo od nas, ki želi videti resnico, lahko v sebi odkrije nesprejemljive, egoistične občutke in obnašanja znotraj sebe.
Verjamem, da si vsi ljudje želijo slediti zlatemu pravilu ki pravi: " Ljubi svojega bližnjega, kot ljubiš sebe." Večina nas se strinja, da če bi lahko ljubil sebe, in potem svoje sosede, tako kot sebe, bi se počutil mnogo bolje.
V realnosti pa spoznamo, da se nam je zelo težko držati in izpolnjevati tako lepo idejo. Zakaj je tako? Jasnega odgovora na ta vprašanje nam ne nudi niti religija niti psihološki pristopi.
Večina religij, duhovnih pristopov nam zapoveduje moralne zapovedi. Le te pogosto spodbujajo občutke krivde ali strahove, z namenom, da bi tako preprečili izražanje negativnosti. Ko nam ne uspe vzdržati zapovedi in to je neizogibno, nas opozarjajo, naj se še bolj močno potrudimo. Predlagajo nam tudi, da svoje napake predamo nekomu drugemu - cerkvi, Kristusu ali guruju. Mnogo sodobnih vedenjskih smernic nas spodbuja, naj se dvignemo nad svoje omejitve in gledamo na svojo negativnost kot trenutno ignoranco lastne božanskosti.
Kako torej lahko sprejmemo svojo negativnost, ne da bi jo prekrivali ali bi nas sama uničila?
Tudi psihološki pristopi ne odgovarjajo na to vprašanje. Namesto tega nas nenamerno odvračajo, da bi prevzeli polno odgovornost za lastno negativnost. Ker je krivda tako izčrpajoče čustvo, nas psihološki pristopi pogosto spodbujajo naj prenehamo o sebi razmišljati kot da smo grešniki ali celo pokvarjeni.
Tako ali drugače nam dovoljujejo, da okrivljamo nekoga drugega - starše, pretekla življenja, družbeni red, za lastno negativnost. O sebi razmišljamo kot o žrtvi. Svoje slabe občutke stresamo na tiste okoli sebe, za katere mislimo, da so vzrok le teh. Potem pa upamo, da bodo slabi občutki in misli kar izginili.
Ali smo res obsojeni na lastno negativnost, če je ne moremo obiti?
V nas tli skrivnosten strah, da smo nepopravljivo slabi. To je vir večine našega brezupa in ne-poguma (strahopetnosti?).
Pathwork nam ponuja manjkajoči člen, ki ga pogrešamo v sodobnih in tradicionalnih pristopih. Medtem ko nam daje duhovno perspektivo, ki pravi, da smo v svojem bistvu božanski, eno z vsem kar je, nas uči, da je v vsakomur tudi plast negativnosti, ki jo imenujemo "nižji jaz". Nižji jaz, je del nas, ki aktivno, čeprav večinoma nezavedno izbira negativnost, ločenosti, egoizmem, strah in nezaupanje.
Vendar pa, ker je nižji jaz dokončno izkrivljenje-deformacija ene, univerzalne božanske energije, jo lahko preobrazimo nazaj v originalno obliko, to je v energijo, ki spodbuja življenje v in okoli nas.
Zakaj se nam zdi pot včasih težka in nepremagljiva?
Večina nas se želi izogniti soočenju z lastno izkrivljenostjo, deformiranostjo - ki je nižji jaz. To ni lahko delo, zato se raje oklepamo svoje idealizirane podobe o sebi. Zato se tudi izogibamo globljemu čustvenemu delu, kajti takrat pridejo na površje deformacije.
Vendar pa je spoznavanje in sprejemanje svojih negativnih občutkov lažje, če se zavedamo duhovne perspektive in izkušnje, ki nam potrjuje, da smo v svojem bistvu božanski.
Čustva, ki jih najdemo in nas obremenjujejo, lahko preobrazimo, ko jih sprejmemo brez pretvez in jih spreobrnemo v njihovo božansko naravo.
Svetloba našega bistva
Ne le, da nam Pathwork ponuja duhovno psihološki pristop k reševanju zla, istočasno nam odpira svetlobo, ki je zastrta in se skriva za lastnimi deformacijami. Ljubeče in nežno nas vodi skozi našo temo.
Z prakticiranjem poštenega in sočutnega soočanja z nižjim jazom, medtem ko se ukoreninjamo bolj in bolj v svoj višji jaz nam prinese izjemno osebno osvoboditev.
To je pot, ko gradimo notranjo moč skozi sprejemanje odgovornosti za sebe.
Literatura: The Undefended Self: Susan Thesenga
The Pathwork of Self Transformation: Eva Pierrakos
[ Anita Kejžar Škulj ]
