JOGA | Štiri poti joge

Ljudje se med seboj razlikujemo po karakterjih, mislih, ciljih in interesih. Zato so se oblikovale 4 poti joge, ki vsaka na svoj način ponuja metode in sredstva, ki nas pripeljejo na cilj (blaženost, ki jo najdemo v sebi).
Vse štiri poti joge se tesno prepletajo in jih lahko vključimo v vsakdanje življenje.

KARMA JOGA

Beseda karma pomeni delovanje. Vsaka dejavnost, dihanje, govorjenje, premikanje, vsaka misel in beseda - vse je karma. Karma pomeni tudi univerzalni zakon vzroka in posledice. Vse kar delamo se v skladu z zakonom vzroka in posledice vrne nazaj k nam. Sreča je posledica pozitivnih dejanj.Vse kar delaš, delaš za boga in brez sebičnosti.

Poznamo dve vrsti karme:

• sakam karma - sebično delovanje in
• niškam karma - nesebično delovanje - če ravnamo v skladu z niškam karmo, ne ustvarjamo nove karme, temveč se osvobajamo stare.

BHAKTI JOGA

Bhakti pomeni ljubezen in vdanost Bogu in Njegovemu stvarstvu, spoštovanje vseh živih bitij in narave. To je pot predanosti in ljubezni (Hare Krišna)

GJANA (JNANA) JOGA

Gjana (džnana) pomeni znanje. Na poti gjana joge spoznavamo resnico na podlagi znanja, vadbe in spoznanja.

Gjana joga temelji na štirih načelih:

• viveka - sposobnost razločevanja
• veragja - odrekanje
• šat sampati - šest zakladov
• mumukštva - nenehno stremljenje k Bogu

Najvišje in večno znanje je Atma gjana, spoznanje naše resnične Biti - samospoznanje. Samospoznanje pomeni, da smo doživeli in spoznali, da nismo ločeni od Boga, ampak smo z Njim in vsemi bitji enost.Končno razumemo načelo ahimše - nenasilja. Tako povežemo gjano s principi bhakti, karma in radža joge.

RADŽA JOGA (KRALJEVSKA JOGA)

Radža joga je pot samodiscipline in vadbe. Radža pomeni kralj. Kralj deluje samostojno in samozavestno. Tudi radža jogi je samostojen, neodvisen in neustrašen. Radža joga se imenuje tudi aštanga joga (osemstopenjska joga), ki je sestavljena iz osmih stopenj.

Mantra joga

Mantra joga je pot svetega zloga. Samospoznanje dosežemo s pomočjo tihega ali glasnega ponavljanja svetih zlogov, besed ali stavkov, ki jih imenujemo mantre. Jogi izključi vse drugo in se osredotoči na določeno mantro. Najsvetejša jogijska mantra je zlog "OM".

Hatha joga

Hatha joga je pot obvladovanja telesa in jo pravzaprav štejemo kot pripravo na radža jogo, za katero sta potrebna telesna moč in nadzorovano dihanje.

Na zahodu pomeni predvsem :

• vaje
• pranajamo
• očiščevalni postopki
• meditacijo

Najprej vadba, potem pa filozofija. Pri Ashtangi jogi je ravno obratno. Beseda hatha pomeni silovit in čeprav te besede ne moremo takoj povezati z jogo, so vaje hatha joge res mogočne. Poglavitni vidik joge je prav uravnoteženje nasprotujočih si sil - vroča energija se združi s haldno, trdo z mehkim, moški z ženskim.

Ha- sonce
Tha - luna

Pomeni združevanje pozitivnega in negativnega pola. Je proces kontroliranja prane, ki se pretaka po dveh glavnih nadijih - idi in pingali.

 

OSEMSTOPENJSKA JOGA - ASHTANGA JOGA

Osemstopenjska radža joga predstavlja sistematična navodila, s katerimi postopno dosežemo notranji mir, razjasnimo duh, obvladamo in spoznamo sebe, si očistimo telo, duha in dušo:

1. jama - samoobvladovanje
2. nijama - disciplina
3. asana - telesne vaje
4. pranajama - dihalne vaje
5. pratjahara - usmeritev čutil vase
6. dharana - koncentracija
7. dhjana - prava meditacija
8. samadhi - popolna uresničitev

Jama (samoobvladovanje)

Obsega 5 načel:

1. AHIMSA (ahimša) - nobenemu bitju ne škodujemo oziroma nikogar ne prizadenemo - niti v mislih niti z dejanji ali besedami. To velja tako za živali ali ljudi. Živali vnaprej nagonsko zaznajo, da bodo ubite, za to izločijo določene hormone, ki jih mi zaužijemo. Posledice so številni na videz neutemeljeni strahovi, nevroze in psihoze. Vegetarijanstvo je eno od načel, ki jih upoštevajo jogiji
2. SATYA (satja) - resnicoljubje, ljubezen do resnice. Prav je, da vedno povemo resnico, vendar je zelo pomembno, kako jo povemo. Resnicoljubje pomeni, da se ne pretvarjamo, izmikamo in si ne izmišljamo izgovorov. Vedno je nekdo, ki pozna resnico - mi.
3. ASTEYA (asteja) - ne krasti - ne vzemamo si stvari, ki pripadajo komu drugemu. Nanaša se na krajo materialnih in duhovnih dobrin (ne uničujemo veselja, upanja ali priložnosti drugih ljudi). Del tega načela je tudi uničevanje okolja in izkoriščanja narave.
4. BRAHMACARYA (brahmačarja) - čisto življenje - vzdržnost. Ne pomeni samo spolne vzdržnosti, ampak da so vse naše misli in življenje obrnjene k Bogu, ne da bi zaradi tega zanemarjali posvetne dolžnosti.
5. APARIGRAHA - ne lastiti se stvari - Ne kopičimo si premoženja, ampak si priskrbimo le tisto, kar potrebujemo. Ne lastimo si drugih ljudi, jim damo svobodo in se ne vežemo na predmete in ljudi. Dati svobodo pomeni biti svoboden.

Nijama (disciplina)

Obsega 5 načel:

1. SAUČA - čistost - tu ni mišljena samo zunanja, ampak predvsem notranja čistost. Enako velja za naše okolje in našo družbo, na nas dobro vplivajo ljudje, ki nam s svojo duhovnostjo pomagajo.
2. SANTOŠA - notranje zadovoljstvo - zadovoljni postanemo, ko spoznamo, da je bogastvo tega sveta minljivo ter, da nas notranje bogastvo veliko bolj osrečuje.
3. TAPAS - samoobvadovanje, samodisciplina - s trdo odločnostjo moramo stopati po izbrani poti, čeprav se soočamo z neprijetnimi okoliščinami in ovirami. Ključ do uspeha so samodisciplina, potrpežljivost, vztrajnost in redna vadba.
4. SVATHJAJA - proučevanje spisov - pomeni proučevanje lastne Biti in svetih spisov, proučevanje filozofije joge (Bhagavatgita, Joga Sutre, Upanišade..). Pri recitiranju verzov dajemo posebno pozornost pomenu, božanskosti, tonu glasu, pravim stavkom, besedam in črkam.
5. IŠVARA PRANIDHAN - vdanost bogu - s čisto predanostjo prepustite vse kar delate bogu. Določenih stvari se preveč držimo, določen cilj si preveč trdo postavimo in je treba v določenem trenutku stvari prepustiti bogu. Vendar pa so včasih v življenju tudi testi, če si določenih stvari zares želimo.

Asana (položaj za meditacijo)

Skozi asane naj bi človek dobil moč in zdravje telesa. Do neke mere dobimo tudi čutila in misli pod kontrolo. Bistvo je, da se postaviš v položaj ali pozo čim bolj lagodno ter umiriš misli in se osredotočiš na telo. S pomočjo asan si pridobimo moč, da lahko dolgo časa zdržimo v položaju za meditacijo.

Pranajama (dihalne vaje)

Ko obvladamo svoje telo in dihanje, obvladamo tudi svoj duh, držimo kontrolo nad mislimi. Misel gre v roki z roko diha. Pri razburjenosti in stresu moramo umiriti dih za to, da lahko umirimo misli. Pranajama pomeni proces kontroliranja prane, ki se pretaka po glavnih nadijih in nam daje moč, odmislimo emocionalne zadeve. Pri kontroliranju diha dobimo do 6x več kisika.

Pratjahara (usmeritev vase - izključitev čutil)

S pomočjo pranajame si naredimo dobro podporo za to stopnjo. Jogi lahko usmeri pozornost vase ali v okolje. Kdor obvlada pratjaharo, je sposoben v trenutku, ne glede na okoliščine, usmeriti čutila vase ali pa se zavestno posvetiti zunanjemu svetu. V začetnih stopnjah se vadi pratjaharo tako, da ne premikamo telesa, zapremo oči, umirimo um in usmerimo pozornost vase. Ker izločimo čutila, delujemo na podlagi razuma in ne na podlagi čutil (kar nam je prijetno).

Joni mudra
Joni Mudra je vaja v pratjahari oziroma izključitvi čutil. S prsti si zaprete oči, ušesa, nos in usta in se umaknete vase, kakor želva, ki skrije svoje ude pod oklep. Ob vdihu in izdihu nalahno popustite prsta pri nosu. Čez dan duha nenehno zasipajo podatki in dražljaji, ki jih dobiva od petero čutil. Zbrali se boste lahko šele tedaj, ko boste svoje čute obvladali, da ne bodo več vlekli duha navzven.

Dharana (koncentracija)

Dharana pomeni, da misli in čustva usmerimo samo na en objekt. To nam običajno uspe za kratek čas, vendar se kmalu pojavijo misli, ki skalijo pozornost. Dharano obvladamo, ko smo sposobni kadar koli in kjer koli osredotočiti se na določeno misel ali stvar. Koncentracijo izboljšuje tratak, nekatere asane, pranajame in ponavljanje mantre.

Kategorična koncentracija
Na začetku le stežka zadržimo pozornost le na enem samem predmetu. Da bi si pri tem pomagali, skušamo najprej zožiti polje koncentracije na kategorijo predmetov, tako da bo naš duh še vedno imel možnost gibanja. Predmeti koncentracije morajo biti taki, da jih lahko opazujemo z razdalje. Ko nimamo več težav s koncentracijo na več predmetov, se lahko lotimo koncentracije na en predmet.

Tratak
Tratak oziroma nepremično strmenje je odlična vaja za koncentracijo. Pri njej izmenoma strmimo v kak predmet ali točko, ne da bi trenili z očmi, nato pa zamižimo in si potem tisti predmet predstavljamo. Ta vaja ustali begavega duha, zbere pozornost in nam pomaga, da se osredotočimo s kar največjo natančnostjo.
Prvotni namen trataka je krepiti moč koncentracije in očiščevati duha, vendar pa ta vaja tudi izboljšuje vid in prek vidnega živca spodbuja možgane. Je ena izmed šestih očiščevalni vaj-krije. Največkrat je uporabljen predmet sveča, lahko pa je to tudi znak OM, cvet, mesec..Najprej uravnamo dihanje, potem pa upremo pogled v predmet, ne da bi pri tem mežikali. Po kaki minuti zamižimo in si ta predmet predstavljamo.

Dhajana (meditacija)

Vse meditacijske tehnike so zgolj priprava na dhjano. Dhjana se pojavi, ko umirimo um. Po dolgi koncentraciji pride do preskoka in stopimo v meditacijo brez misli na drugo stran zavestnega. Ni misli, občutkov, ampak samo razsvetljenstvo in konstantno neprekinjeno sprejemenje energije. V meditaciji se razum umiri, ego izgine in spoznamo Bit v najčistejši podobi. V srcu zažari božanska luč in človek se združi z njo. Ko človek lahko dalj časa meditira, se osvobodi okov karme in je osvobojena duša. Karakter postane bolj umirjen.
Kot voda vedno zavzame obliko posode v kateri je, tako tudi misli zavzamejo obliko. Meditacija je nematerialna. Ko prelivamo olje iz ene posode v drugo je tako kot pretok energije pri meditaciji od zgoraj v nas. Ne obstaja nič drugega kot to, da smo.

Mantre
Zvok je oblika energije, ki sestoji iz vibracij oziroma valovnih dolžin, ki imajo lahko zdravilno moč, ali pa razbijajo steklo. Mantre so sanskrtski zlogi, besede ali raze, ki človeka, če jih ponavlja med meditacijo, popeljejo v višje stanje zavesti.

To so zvoki energij, ki so že od nekdaj v vesolju in jih ni mogoče ne ustvariti ne uničiti. Vsaka mantra ima lastnosti:

• ima seme v svojem bistvu, ki ji daje posebno moč
• ima božansko kozmično energijo ali šakti
• v njej je ključ, ki ga je treba odkleniti z nenehnim ponavljanjem, preden se razodene čista zavest

Pravilna izgovorjava je ključnega pomena in le taka lahko sprošča energijo, s katero dosežemo stanje čiste misli, v katerem se vibracija zvoka zlije z vibracijo misli in zavest izgine. Na ta način nas mantra popelje v pravo meditacijo.

OM
Om je sveti zvok vesolja, en sam zlog, v katerem vibrira vse vesolje. Je univerzalna mantra, ki jogijem ponazarja univerzalnega duha ali Absolutno.

"Om simbolizira najvišjo resnico, je vse, kar je bilo, kar je, in kar bo - ta večna beseda je vse." Mandukja Upanišada

Glas "OM" se deli na štiri dele:

• "a" - budnost
• "u" - sanje
• "m" - globoko spanje brez sanj
• nosniški "m" - transcendentno

Zgornja krivulja ponazarja budnost, dolga spodnja - sanjanje, jeziček, ki izhaja med njima, simbolizira globoko spanje brez sanj, polmesec pod piko pomeni majo - tančico iluzije, pika pa transcendentalno stanje.
Om imenujemo tudi "mula mantra", kar pomeni "korenska mantra" in ga pogosto postavljajo pred kakšno drugo mantro ali za njo. Petje om-a na začetku meditacije spodbuja zavedanje vibracije v telesu, ki ji lahko sledimo z umom. Vsaka ponovitev naj se začne v popku in se dviga proti čelu. Brenčeči zvok "m" na koncu zadržimo najdlje - čutiti moramo, kako vibrira v lobanji. V tišini, ki sledi petju om-a, poskusimo zaznati, kako telo še vedno vibrira. Osredotočimo se na to vibriranje in prisluhnimo neslišnemu zvoku "om-a" v svojem subtilnem telesu - najbolj pristen zvok naj bi ustvarila tiha meditacija z zlogom "om".

Samadhi (popolna uresničitev)

Samadhi je krona meditacije, ker se v njem končno združijo oseba, ki ima znanje, znanje (o tem kdo je Bog) in predmet znanja (Bog). In postanejo enost. V tem stanju izgine dvojnost, ni več dneva ne noči, ni svetlobe ali teme,...
Samadhi je stanje nadzavesti, ki se ga ne da popisat, je pa podoben stanju, ki se ga doseže lahko tudi s pomočjo droge ali med orgazmom. Je faza globoke tišine in miru in menda edino stanje, kjer ti delajo vse celice v možganih.
MAHA SAMADHI je stanje, ko človek zavestno "umre" oziroma duša zapusti svoje telo in se združi z večnostjo. Yogananda je na ta način zapustil svoje telo. Telesu je pustil toliko časa, da so se vsi poslovili od njega (3 tedne po smrti se telo še ni začelo razkrajati).

Združitev individualne duše s kozmično Bitjo je cilj joge.

 

<<

KAZALO

>>

Zbrala in uredila: Ana Smrtnik
Viri in literatura >>

Kje lahko vadim jogo?