Cistična fibroza ni dedna bolezen

OPOZORILO: To ni znanstvena razprava, temveč poljudno-izobraževalen sestavek, ki opozarja na prezrti, a zlahka ugotovljivi vzrok cistične fibroze – vsetelesne kislosti – ki ni podedovana, temveč prenesena. Namen sestavka je spodbuditi starše otrok s cistično fibrozo, da jim sami pomagajo, hkrati pa želi sestavek opozoriti na dejstvo, da milejša oblika cistične fibroze muči tudi mnoge odrasle.

Opis cistične fibroze, nekaterih vzrokov in posledic

Cistična fibroza (CF) oziroma mukoviscidoza je prenesena kronična bolezen, ki prizadene žleze sluznice zlasti v dihalih, črevesju in trebušno slinavko. Za CF je značilna gosta lepljiva sluz, ki se kopiči v dihalnih poteh, nosu, grlu, trebušni slinavki in črevesju. Posledica je tudi nagnjenost k pljučnim okužbam ter nezmožnost črevesja vsrkavati maščobe in druge hranilne snovi.

Obravnava CF se običajno omejuje na zarodek, dojenčka in otroka, vendar sem ugotovil, da se pojavlja tudi pri odraslih (prizadetost pljuč in delovanje trebušne slinavke). Pri zarodku se zaradi zamašitve vodov v trebušni slinavki ne izloča dovolj encimov, zato je zarodkova prebava oslabela že v maminem trebuhu, kar se nadaljuje po porodu. Gosto, lepljivo novorojenčkovo blato prve dni po rojstvu lahko zamaši črevesje (meconični ileus) – pogosto na več mestih – in povzroča prebavni zastoj ali zožitev ozkega črevesa. Običajno se pojavlja pri 15 odstotkih novorojenčkov s cistično fibrozo. Takšna črevesna zožitev se odpravlja z operacijo.

Nekaterim otročičkom s črevesno zožitvijo se vnamejo jetra, ki se tudi brazgotinijo, taki otroci pa so kasneje nagnjeni k temu, da dobijo izrastke na nosni sluznici (polipe), sluznica danke pa rada zdrkne skozi zadnjik (prolaps rektuma). Oboleli za CF pogosto izloča tudi neobičajno veliko soli s potenjem, zato se sum na CF potrjuje s preiskavo znoja.

Škodljiva sluz, ki pri CF nastaja v dihalih, nosu, grlu, trebušni slinavki in črevesju maši zračne cevčice v pljučih (bronhiole), jih draži in sili na kašelj, otežuje dihanje in izčrpava celo telo. Zaradi mašenja bronhiol prihaja do okvare zračnih mešičkov (emfizem), zato pljuča izgubljajo prožnost, otrdevajo in se napihujejo (značilen sodčast prsni koš), zračne poti se zožujejo in deli pljuč se postopno sesedajo (atelektaza). Če se CF ne zdravi, se pljuča zaradi kopičenja sluzi vse bolj mašijo, dihanje je vse bolj oteženo in pljuča se lahko trajno okvarijo.

V trebušni slinavki gosta sluz maši mrežo drobnih vodov, ki se iztekajo v skupen pankreasov vod, ki se izliva v dvanajstnik in naprej v ozko črevo. Zdrava trebušna slinavka tvori encime, ki razkrajajo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, pri CF pa je zaradi zasluzenosti slinavke zmanjšano izločanje encimov, trebušna slinavka lahko začne grudasto otekati, zaradi kislosti sluzi se lahko brazgotini, krči in lahko celo neha delovati.

Prebava zaradi pomanjkanja prebavnih sokov iz slinavke oslabi (dispepsija), povečuje se količina blata, ki smrdi, vsebuje veliko maščob in delno prebavljeno hrano (malabsorpcija). Zaradi pomanjkanja hranil začne telo kazati znake podhranjenosti, trebušček nabrekne, otrok pa začne hujšati kljub povečanemu teku.

Tak trebušček imajo pogosto afriški otroci, vendar niso redkost niti v deželah gmotnega obilja. Potemtakem za napihnjenost ni krivo pomanjkanje hrane, temveč neprebavljena hrana, ki se v črevesu ne vsrka in je telo ne more izkoristiti, zato se hrana kopiči v trebuhu, vre in gnije. V takih pogojih se v črevesju razbohotijo glivice, zato se pojavlja tudi prebavni zastoj, skupaj z dispepsijo in malabsorpcijo pa tvorijo začaran krog, ki je lahko usoden.

Vendar je trebušnost pogosta tudi pri odraslih moških. Pri moških nista redkost ne sodčast prsni koš niti posedanje delov pljuč (atelektaza); zaradi zasluzenosti drobnih vodov v semenčnikih (modih) je možna zapora semenovoda (azoospermija); nekateri imajo semensko kilo, tj. oteklino obmodka zaradi kopičenja semena v njem (spermatokela) ali drugo.

Trebušnost ni redka niti med ženskami, manjša trebušnost pa je opazna tudi med mladimi ženskami in celo pri najstnicah. Nekatere ženske zaradi zasluzenosti plodil dobijo ciste na jajčnikih, zamašijo (zlepijo) se jim jajcevodi ali drugo. Vse to zaradi že navedenih vzrokov – bohotenje kislotvornih zajedavcev in kislosti (zasluzenosti) telesa ter oslabele prebave zaradi zasluzenosti trebušne slinavke.

Šolska medicina ugotavlja, da je cistična fibroza, tj. zasluzenost telesa, kriva za mnoga obolenja, okužbe in bolezni. Naj jih navedem le nekaj: zaradi zasluzenosti trebušne slinavke se razvije sladkorna bolezen (diabetes), močna zasluzenost trebušne slinavke pa lahko povzroči nastanek novotvorbe, zaradi preobremenjenosti jeter s kislinami se lahko vnamejo žolčni vodi, nastanejo žolčni kamni, jetra se brazgotinijo (ciroza) ali nastane novotvorba, zasluzenost dihal povzroča kronični kašelj, napade težkega dihanja (dušíco oz. astmo), njihova kislost pa lahko povzroči vnetje in/ali okužbo (pljučnico, bronhitis), obstruktivno pljučno bolezen ali drugo.

Cistična fibroza ni dedna, prenaša se njen povzročitelj – kislotvorni zajedavci, ki v mladem telesu tvorijo usodno škodljivi sluz. Povzročajo jo kislotvorne glivice, ki za svoje bohotenje kradejo telesu hranila in jih presnavljajo v kisline (sluz). Najprej se razbohotijo v črevesju, kar se pogosto kaže v belo obloženem jeziku (jezik odraža stanje prebavil), skozi steno ozkega črevesa vdrejo v kri in se razširijo po vsem telesu ter ga postopno zakisajo. Zaradi posledične vsetelesne kislosti (acidoze), se v medceličnih tekočinah tvorijo kisline oz. škodljiva, lepljiva sluz, ki povzroča CF. Je pogostejša pri zarodku, dojenčku ali otroku, ker so njihovi organi manjši kot pri odraslih ljudeh, zato sluz prej zamaši žleze in ker so tkiva nasploh mehkejša, nežnejša, se zaradi kislin tudi prej brazgotinijo.

Kislost medceličnih tekočin (kislinsko-bazno neravnovesje) zmanjšuje odpornost, torej veča dovzetnost za okužbe. Kislost telesnih tekočin se preveri s preskusom pH-ja jutranje sline. Če je jutranja slina kisla (zdrava slina je blago bazična), so kisle vse telesne tekočine (razen krvi seveda, ki ohranja svojo bazičnost ves čas in za vsako ceno).

CF ni podedovana bolezen v genetskem smislu, temveč se fizično prenaša njen kislotvorni povzročitelj (glivice) – zakisana nosečnica jih prenese na zarodek s krvjo ali zakisana porodnica z dojenjem na dojenčka. Torej CF ne povzroča okvarjen gen temveč zasluzenost telesa (zaradi bohotenja kislotvornih zajedavcev), medtem ko jo nezdrava prehrana zaostruje. S trajanjem CF se okvari tudi DNK, ki se začne izrojevati. Genetske spremembe so posledica hude cistične fibroze, ne pa njen vzrok.

Povedano drugače, medcelične tekočine v telesu s kislo-baznim ravnovesjem niso kisle, kar preprečuje obstoj kakršnih koli bakterij ali glivic, ki bi kradle hranila in jih pretvarjale v kisline, zato je telo odporno, zaradi odsotnosti sluza pa vsi organi in vsetelesni spleti delujejo – skratka, tako telo je zdravo kot dren, takih ljudi pa je zelo malo.

Zdravljenje vzrokov cistične fibroze

Ko sem pred leti objavil prvi sestavek o naravnem zdravljenju CF, sem bil na podlagi proučevanja makrobiotične literature in izkušenj z zdravilnostjo zdrave prehrane prepričan, da CF povzroča predvsem nezdrava prehrana, vendar sem ugotovil, da jo povzročajo predvsem prezrti kislotvorni zajedavci. Najpogosteje gre za candido albicans, možne pa so tudi druge glivice, vendar je najbistveneje vedeti, da kislotvorni zajedavci ne preživijo v bazičnem okolju, zato se telo samo ozdravi z razkisanjem. Torej zadošča ugotovitev, ali je telo zakisano in potem ustezno ukrepanje, medtem ko je vrsta zakisovalnega zajedavca postranskega pomena.

CF se zdravi predvsem s postopnim razkisovanjem, ker se s tem odpravlja tudi tvorjenje škodljive sluzi v medceličnih tekočinah. Zdrava prehrana, recimo makrobiotična, običajno izboljša stanje, vendar dostikrat ne zadošča. Potrebno je načrtno razkisovanje. Za preprečitev CF že pri zarodku naj si nosečnica preveri jutranji pH sline in če je slina kisla, naj se zdravi, kot je opisano v nadaljevanju. Enako naj ukrepa porodnica ali kdorkoli, ki ima kakšno od naštetih zdravstvenih težav in kislo jutranjo slino.

Dojenčkove oz. otrokove prebavne težave – napihnjen trebušček, včasih tudi belo obložen jezik, zeleno ali smrdeče blato, nemirnost, jokavost in slaba odpornost – so opozorilni znaki, da dojenčka ogroža zakisanost. Laboratorijska preiskava je običajno ne pokaže, saj se običajno niti ne preverja (išče se vse kaj drugega). A tudi dojenčkovo ali otrokovo kislo-bazno stanje se lahko enostavno preveri s pH-jem jutranje sline. Zdrava slina je blago bazična, torej mora biti njen jutranji pH 7,1 ali višji. Velja poudariti, da je najpomembnejši del zdravljenja CF razkisovanje telesa, ki ga mora pri trebušnosti dopolnjevati zdravljenje prebavnega zastoja in, če je potrebno, izboljševanje prebave z encimskimi dopolnili.

POZOR!

Telo se včasih uspe razkisati brez dodatne pomoči, tj. zgolj z zdravilno prehrano in zadostnim vsakodnevnim gibanjem. Vendar če se prebava ne uredi v nekaj tednih, je treba telesu pomagati – razbremenjevati ga kislin, ki se obilno tvorijo v črevesju in vstopajo v kri – zato jih je treba uničevati. Kadar se pojavljajo glivice tudi na koži ali zunanjih sluznicah, se zatirajo tudi te. In če se trebušnost obolelega in prebavne težave še nadaljujejo, je morda treba prebavo izboljšati z jemanjem encimov ali okrepiti delovanje tebušne slinavke in jeter z ingverjevim obkladkom (glej nadaljevanje).

Z odpravljanjem kislosti medceličnih tekočin in zasluzenosti telesa se obnavlja njegovo dobro delovanje. To omogoči telesu, da se ozdravi po naravni poti. To lahko traja nekaj mesecev, lahko pa tudi leto dni ali več let.

Priporočljivo zaporedje ukrepanja

1. zaradi gotovosti diagnoze preveriti (ne)kislost jutranje sline, ki je pri CF gotovo kisla (pH pod 7)
2. privzeti zdrav(iln)o prehrano (glej nadaljevanje)
3. začeti razkisovati prebavila (in prizadete zunanje dele telesa)
4. zdraviti tudi prebavni zastoj
5. če je potrebno, s hrano uživati tudi dopolnilne encime; merilo ozdravitve je gladka prebava (!)

Prehranska priporočila

Veležitna (makrobiotična) prehrambna priporočila naj upošteva doječa mati dojenčka s CF in pri pripravljanju hrane zanj, ko ga začne po odstavitvi od prsi navajati na običajno človeško hrano. Vse najpomembnejše o prehrani nosečnice, porodnice in dojenčka, ko se začne navajati na običajno človeško hrano, je zbrano v knjigi Jadranke Boban Pejić Prirodno i zdravo za bebe i djecu. Ker pa avtorica ne obravnava kislotvornih zajedavcev ne pri nosečnici, porodnici, dojenčku niti pri otroku, je treba njena priporočila dopolniti z ukrepi za naravno razkisovanje. Če se prebave po nekaj dnevih razkisovanja in odpravljanja prebavnega zastoja ne uredi, naj se začnejo jemati tudi encimi.

Osnovna prehranska priporočila za otroka in odraslega so, da se z jedilnika črtajo vsa osiromašena (rafinirana) živila, umetna barvila, dodatki, konzervansi in umetna sladila, beli sladkor, hormoni, bela in jodirana sol, kvas in pecilni prašek, alkohol in drugi opojni napitki, globoko zamrznjena hrana in ledeno hladna pijača, neekološka hrana (ki je pridelana s pesticidi, fungicidi, herbicidi ali z umetnimi gnojili) ter obsevana in gensko spremenjena hrana.

Če ima dojenček CF, naj se zdravi tudi mati. Enako velja za otroka s CF in tudi za odraslega človeka, čigar prebava je oslabela zaradi slabega delovanja trebušne slinavke (trebušnost) ali je obolel za eno od zgoraj naštetih bolezni, ki jih povzroča kislost-zasluzenost.

Možni dodatni ukrepi

• limfno-drenažna masaža, ki naj jo izvaja strokovno usposobljen maser
• pripravki za odpravljanje naslag sluza ter krepitev jeter in trebušne slinavke (glej nadaljevanje)

Obkladek iz zmletega gorčičnega semena raztaplja naslage in poživlja krvni obtok; spodbuja čiščenje nakopičene sluzi; umirja kašelj; in blaži mišično otrdelost.

Segrejeta naj se dve brisači (namočita se v vreli vodi in dobro ožmeta; glej risbo). Za obkladek se v prah zdrobi prgišče ali dve gorčičnega semena. Če ni na voljo seme, je dobra tudi jedilna gorčica (senf). Zavre se malo vode, nato se zmeša z gorčičnim praškom, da nastane krema. Naj ne bo premokra, a obenem še dovolj voljna – podobna naj bo gorčici. Vzamejo se trije listi papirnate brisače (zložijo se en vrh drugega) ali povoščen papir in polovica površine se namaže s kremo.

Nenamazani del se prepogne čez namazanega, tako da je krema prekrita z obeh strani. Obliž se položi na vročo brisačo, prekrije z drugo vročo brisačo in položi na prizadeti del telesa. Obliž naj učinkuje približno 10–15 minut, tj. dokler ne postane prevroč ali ne začne vzbujati nelagodja.

Posebnosti in opozorila:

• koža pod obkladkom običajno pordi
• obkladek učinkuje, dokler je koža pordela
• gorčična krema ne sme priti v stik s kožo, sicer jo opeče
• če se gorčična krema pocedi iz ovoja na kožo in jo opeče, se opeklina namaže z malo oljčnega olja ali s kakšnim drugim kakovostnim rastlinskim oljem
• za otroka se gorčični prašek ali gorčica zmeša z enako količino moke
• za pljuča naj se obkladek polaga na prsni koš, pljučni del hrbta ali na oba
• za trebušno slinavko, želodec, vranico, jetra in žolčnik naj bo obkladek podolgovat, da bo prekril naštete organe (glej risbo desno)
• pri hudi CF se obliž lahko pripravlja in polaga 2–3-krat na dan; pogostejša raba se odsvetuje zaradi možnih opeklin

Obliž iz naribane lokvanjeve korenike se v daljnovzhodni medicini že od nekdaj uporablja za raztapljanje naslag sluzi v pljučih, bronhijih, grlu in sinusih. Odpravlja tudi zastoj oz. zastalino, ki nastanejo z dolgotrajnim uživanjem piščančjega mesa in jajc. V skladu z izročilom je lokvanjev obliž zelo močno zdravilo za zunanjo uporabo.

Prizadeti del telesa je treba najprej 5 minut segrevati z vročo brisačo (namoči se v vroči vodi, dobro ožme in položi na prizadeto mesto). Običajno se nakopičena sluz začne raztapljati in izcejati po 3 lokvanjevih obližih. Kalcificirani kamenčki v sinusih se včasih odlepijo in izločijo s kihanjem, najtrdovratnejši pa se lahko izločijo šele po 3 tednih.

Za obliž se nariba toliko korenike, da naribek zadošča za prekritje prizadetega dela telesa, dober centimeter na debelo. V naribek se vmeša 5 % naribanega ingverja ali 10–15 % otrobne moke. Zmes se nanese na papirno brisačo ali krpo in obliž se položi na kožo (zmes na kožo, ne krpa). Obliž naj deluje 20 minut do 1 uro.

Posebnost:

• za odpravo naslag v sinusih naj obliž deluje več ur ali čez noč, zato naj se ukroji maska iz gaze z odprtinami za oči, nos in usta; obliž naj prekriva predel okrog oči in čelo nad nosom
• vsakič sveže pripravljen obliž se uporablja 7–10 dni zapored, včasih pa se sinusi sčistijo šele po 2–3 tednih; iz oči in nosa se bo morda cedila gosta ali vodena sluz.

Avtor:
Mitja Fajdiga

Viri:

• Družinska zdravstvena enciklopedija, Britansko zdravniško združenje, DZS, 1994, Ljubljana
• spletne strani o cistični fibrozi
• Istočnjačka dijagnostika: proverite vaše stanje, Mičio Kuši, Nolit, 1991, Beograd
• Prirodno lečenje makrobiotikom, Mičio Kuši, Nolit, (brez letnice izdaje), Beograd
• Prirodno i zdravo za bebe i djecu, Jadranke Boban Pejić, Biovega, 1998, Zagreb
• Makrobiotička domača lekovita sredstva, Mičio Kuši, Nolit, 1985, Beograd
• Devetzvezdni ki: predstavitev orientalne astrologije, Michio Kushi, Edward Esko in Gale Jack, FMB, 1995, Ljubljana