Grozdje

Še preden se listje pisano obarva, nas na jesen opomnijo različne barve grozdja – črni, beli, zelenkasti, modrikasti in rdečkasti grozdi, odvisno od sorte trte, od septembra naprej vabijo v vinograde na trgatev!

Večina grozdja tako konča v stiskalnici in fermentira v vino, v prodaji pa se znajdejo predvsem namizne sorte. A ne omejimo se le nanje, potrudimo se in obiščimo raje kakšnega lokalnega vinarja, pri tem pa ne pozabimo, da sta pogoj za okusno grozdje sončna lega in redna nega! Slednja na žalost skoraj praviloma vključuje tudi škropljenje, z izjemo redkih sort, kot sta izabela in šmarnica. Ti dve sta zelo primerni za zasaditev trte ali dveh pred domačim pragom, sicer pa se da dobiti tudi ekološko grozdje slovenskega porekla – a pozor, tudi ekološka pridelava grozdja vključuje škropljenje, le da se uporabljata modra galica in elementarno žveplo. Še huje je izven sezone, ko med grozdje v zabojčkih dovajajo žveplov dioksid, ki preprečuje gnitje.

Mnogi hvalijo že zdravilne lastnosti vina, kakšen je torej v prehrani šele pomen svežih grozdnih jagod! Vsebujejo nekaj sladkorjev (predvsem fruktozo), vitamine B-skupine (z izjemo B12), vitamin C, fosfor, magnezij, kalcij, mangan, kalij in seveda železo, zaradi česar pitje rdečega vina tako priporočajo slabokrvnim. Slednjim bo vsekakor še bolj koristilo zobanje svežega grozdja (seveda z lupino vred). Ne zgodi se redko, da kakšna bledolična oseba pride na trgatev in jo zapusti z zdravo rdečimi lici – pa ne zaradi preveč lanskega vina, ampak snedenega grozdja!

Poleg naštetih vitaminov in mineralov najdemo v grozdju še mnoge sadne kisline s čistilnim in razstrupljevalnim delovanjem, in mnoge snovi, ki delujejo antioksidativno. Zaradi njih grozdje velja za dobro preventivo proti raku, hkrati pa temeljito razstruplja in organizem očisti odpadnih snovi presnove in toksinov, ki so se nakopičili z nepravilno prehrano.

Vino sicer v zmernih količinah ni škodljivo, saj seveda ohrani v sebi del antocianinov, železa in drugih zdravju koristnih snovi, a žal vse prevečkrat vsebuje tudi ne tako prijazno kemijo. Poiščimo vino s preverjenim poreklom, najbolje tisto z “Demeter” certifikatom.

Jeseni, v sezoni svežega grozdja, je nadvse dobrodošla “grozdna kura”. Nekaj dni jejmo le grozdje, ali pa ga vsaj vključimo v vsakodnevno prehrano kot samostojen obrok. Ni pa odveč vedeti, da zaradi svojega čistilnega delovanja ne prenaša najbolje škrobnatih in rafiniranih živil, zato ga nikar ne jejmo po obilnem kosilu. Najboljše učinke bo takšna “grozdna kura” imela, če si bomo lakoto tešili le še z zelenjavo in sezonskim sadjem. Jesen je tako ali tako radodarna – jabolk, hrušk, fig, buč in listnatega zelenja ne manjka …

Ko je sezone sredi jeseni konec, nam še vedno ostanejo rozine. Zanje sušijo posebne vrste grozdja, take brez pečk, še vedno pa vsebujejo veliko koristnih snovi in seveda precej več sladkorja. Odlične so kot prigrizek ali pa za popestritev sadnih in zelenjavnih solat, smoothijev, kosmičev, …

Z naslednjimi recepti pa raje izkoristite sezono in se naužijte svežega grozdja!

Čistilni smoothie

Če ste se kdaj spraševali, ali je zdravo lahko tudi dobro.. Tu je odgovor!

 

  • trije grozdi
  • skodelica fig
  • ščep cimeta ali zvezdastega janeža
  • žlička acai
  • voda po potrebi

Jesenska sadna solata

  • skodelica črnih grozdnih jagod
  • skodelica belih grozdnih jagod
  • narezana hruška
  • narezano jabolko
  • pest rozin
  • žlica medu (po želji)

Radičeva solata z grozdjem

(vir: Dario Cortese)

  • listi radiča
  • skodelica grozdnih jagod
  • sok pol limone
  • žlica hladno stisnjenega olivnega olja
  • dve žlici zmletih ali narezanih lešnikov ali orehov

Avtor: Eva Žontar, PlanetBIO & SvetJeLep

Dodaj komentar