Sonce – vir življenja in tudi nevarnosti

Vsi vemo, da je sonce prijetno, koristno in res lepo je pohajkovati po svetu v sončnem vremenu. V tem prispevku pa smo se bolj ali manj osredotočili na to, kako poskrbeti, da nam sonce kljub svoji koristnosti ne škodi. Predvsem si zapomnite: veliko tekočine in brez umetnih preparatov za sončenje. Raje v senci, s priljubljeno knjigo, šumenje valov ali ptičkov, čričkov…

Sonce je velikanska žareča krogla, okrog katere krožijo planeti. Je nam najbližja zvezda in glavno telo našega Osončja. Daje nam svetlobo in toploto, kar tudi omogoča življenje na zemlji, saj vsem živim bitjem omogoča rast in razvoj. Ja, sonce je vir energije, ki jo na lastni koži malce bolj občutimo zlasti v poletnih časih. Pozitivni vplivi UV-žarkov so medicinsko dokazani, saj se vitamin D (pomemben je za rast kosti, učinkuje proti osteoporozi, stimulira imunski sistem, zvišuje telesno zmogljivost, lajša depresijo ter ugodno deluje na srce in krvni obtok) tvori v telesu samo pod sončnimi žarki. Z UV-svetlobo se zdravijo tudi nekatere kožne bolezni, kot so akne, luskavica, nevrodermitis.

Sicer pa je poletje je že skoraj tukaj in vsi že komaj čakamo na malo toplejše sončne žarke, ki so najlepše pričakovanje po mrzli zimi. Sami vemo, da je toplota, ki jo oddaja sonce, zelo prijetna in potrebna, vendar pa je čezmerno nastavljanje soncu vedno bolj nevarno.

Sonce tako prijetno, a vendar nevarno!

Sonce oddaja 3 vrste UV-žarkov, ki so del spektra elektromagnetnega valovanja in so tudi tisti, ki v največji meri učinkujejo na našo kožo. Zaradi majhnih valovnih dolžin jih ne vidimo. Glede na različne valovne dolžine na koži povzročajo različne učinke in dolžina je tista, ki jih doli v tri skupine:

• UVC so žarki kratkih valovnih dolžin, ki se v celoti absorbirajo v ozonski plasti našega ozračja in ne vplivajo na našo kožo.
• UVB so visokoenergijski žarki srednjih valovnih dolžin. Prodirajo v zgornje plasti kože, kjer povzročajo vnetje kože, sončne opekline in škodljivo delujejo na jedrne kisline celic.
• UVA so dolgovalovni žarki, ki imajo manjšo energijo in prodirajo globlje v kožo. Čeprav so v preteklosti mislili, da so ti žarki pretežno neškodljivi, novejše raziskave kažejo, da pomembno sodelujejo pri prezgodnjem staranju kože, poškodbah genetskega materiala in nastanku kožnega raka. UVA-žarki povzročajo tvorbo melanina, ki prispeva k porjavitvi kože. Poleg tega lahko povzročijo spremembe jedrnih kislin kožnih celic, poškodbe kolagena in elastina. Povzročijo lahko tudi spremembe v teksturi kože, gubanje kože in pigmentne madeže.

Zgodnje in pozne posledice sončnih žarkov

Ločimo akutne – zgodnje in kronične – pozne posledice sončnih žarkov. Velika večina izmed nas je že na lastni koži izkusila zgodnje posledice, ki se običajno razvijejo kmalu, in sicer v času 24 ur po izpostavljenosti sončnim žarkom. Te posledice so odvisne od prejetega odmerka sevanja, valovne dolžine žarkov in tipa kože. Najmilejša posledica vnetja, ki ga povzročijo UV-žarki, je rdečica kože. Že nevarnejše sončne opekline pa so posledica delovanja žarkov UVB, pri katerih se poleg rdeče kože lahko pojavijo tudi mehurji.

Pri poznih posledicah sončenja gre za učinke, ki jih puščajo žarki na koži po daljšem času izpostavljanja soncu. Takšne posledice so prezgodnje staranje (k čemur znatno prispevajo UVA žarki, ki predstavljajo kar 80 odstotkov zunanjih dejavnikov, ki pospešujejo biološko staranje kože), tanjšanje kože, sončne pege (na mestih, ki so najbolj izpostavljena soncu – obraz in ramena) in najhujša posledica – kožni rak. Le- ta se razvije zaradi kancerogenega delovanja UV-žarkov na jedrne kisline kožnih celic.

Ne ignorirajmo opozoril!

Že nekaj let nas strokovnjaki opozarjajo na škodljivo delovanje sonca, ki kožo izsuši, naguba in opeče ter povzroča alergije in kožnega raka. Še danes se marsikdo ne zmeni na opozorila, da s sončenjem ni dobro pretiravati. In to vse zaradi splošnega mnenja, da je zlato porjavela koža videti lepa in zdrava. Vendar je prav zagorelost kože obrambna reakcija telesa, saj se pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti koža ne more sama obvarovati pred škodljivimi posledicami UV-žarkov. Pred kratkim so znanstveniki ugotovili, da je nevarnost prekomernega izpostavljanja soncu večja, kot so sprva mislili. Statistika epidemioloških podatkov o naraščaju števila rakovih obolenj kože v Sloveniji kaže na nezavidljive podatke, namreč število obolelih za kožnim rakom se v Sloveniji na vsakih deset let podvoji.

Otroci so v največji nevarnosti

Pojavnost kožnega raka je torej močno povezana tako z izpostavljanjem UV (ultravioličnemu sevanju) kot s pogostostjo sončnih opeklin. Še posebej ogroženi so otroci, predvsem dojenčki, ki imajo tanjšo kožo in slabo razvit melaninski pigment, zato jih sonce hitreje opeče. Poleg tega je opečenost v mladosti velik dejavnik tveganja, da bo človek v odrasli dobi zbolel za melanomskim kožnim rakom.

Tudi številna pigmentna znamenja po koži, svetli lasje in polt ter sorodstveni primeri kožnega raka, so tako pri otrocih kot odraslih, znaki še večje občutljivosti na škodljivo delovanje sončnih žarkov. Občutljivost za ultravijolične žarke lahko poveča tudi uživanje nekaterih zdravil, posledica pa so lahko hude sončne opekline že ob kratkotrajni izpostavljenosti soncu. Zato je se je dobro, ob jemanju kakršnih koli zdravil, posvetovati z zdravnikom, če lahko zdravila povečajo občutljivost na sončne žarke.

Kako se lahko zaščitimo na naraven način

1. Dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo soncu. V času največje moči sončnih žarkov jih zadržujemo v senci in zaščitimo z obleko in pokrivalom. Organizirajmo aktivnosti otrok na prostem v jutranjih, zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah.
2. Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro. Takrat je moč njegovih žarkov največja. Upoštevajmo pravilo sence – kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco. Sončimo se postopoma, in to le zjutraj do 10. ure in popoldne po 16. uri!
3. Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ter pokrijmo glavo s širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom v legionarskem kroju, kadar se pred močnim soncem ne moremo umakniti v senco.
4. Tudi ob hladnih in oblačnih dneh bodimo previdni, saj ultravijolična svetloba prodira tudi skozi oblake. Zaščitimo torej kožo, čeprav je vreme oblačno.
5. Bodimo previdni na odboj sončnih žarkov od peska, vode, snega in podobno. Sonce nas lahko opeče, ko sedimo v senci ob obali. Ker del ultravijoličnih žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi pri plavanju.
6. Veliko pijmo! Vsak odrasel človek naj bi spil najmanj 2 do 3 litre vode dnevno. Poleg ostalega spodbudi pitje vode tudi zaščitno delovanje kože. Pomanjkanje tekočine v telesu povzroči, da se koža še hitreje poškoduje.
7. Oskrbimo kožo z vlažilnimi kremami! Vlažilne kreme namreč izravnavajo izgubo vlažnosti zaradi sonca, vetra oz. neprimernega vremena. Da kožne celice lahko naravno delujejo, npr. pri presnovi, potrebujejo vlažnost od znotraj in od zunaj.
8. Preventivno pomagajte koži pri njenem naravnem zaščitnem delovanju. Pri naravni tvorbi pigmenta ji pomagajo kreme, olja in prehrana, ki vsebujejo naravni beta karotin. Le-ta je najbolj poznan karotenoid, torej predstavnik skupine najbolj razširjenih naravnih pigmentov. Odlični viri beta karotena so sladki krompir, korenje, špinača, brokoli, buča hokaido in sveži timijan. Tudi rastlinska olja, kot so lešnikovo, orehovo, sezamovo, vsebujejo naravni UV-zaščitni faktor.
9. Odpovejmo se solariju in namernemu sončenju. Zagorelost kože ni znak zdravja in lepote, temveč napoveduje zgodnejše staranje in zveča možnost razvoja kožnega raka v kasnejših letih.
10. Zavarujmo oči z ustreznimi, kakovostnimi sončnimi očali. Pri nakupu izbiramo le sončna očala, ki imajo potrdilo proizvajalca o zaščitni sposobnosti pred UVA in UVB žarki.
11. Zaščito pred sončnimi žarki prilagodimo dnevnim vrednostim UV-indeksa v našem okolju. UV-indeks poiščemo v vremenskih napovedih. Vrednost UV-indeksa 5-6, izraža zmerno, vrednost 7-9 visoko, višje vrednostni pa zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Pri vrednosti UV-indeksa 3 ali več, so potrebni zaščitni ukrepi.
12. Bodimo previdni pri uporabi zaščitnih faktorjev. Dobro preberimo dekleracijo na kremah za sončenje, saj vsebujejo tudi številne kemikalije. Predvsem nevarni so konzervansi, ki po vsrkanju v kožo, razpadejo v rakotvorni benzen, ali pa so kancerogeni sami po sebi. Mikroskopsko poškodujejo DNK v celicah, zaradi česar te postanejo še bolj občutljive na vplive iz okolja (npr. oxybenzone blokira UVA žarke, a hkrati povzroča mutacije DNK).

Edina 100 odstotna zaščita pred soncem je, da smo oblečeni, ker pa na dopustu to ne gre, velja upoštevati nasvete. Kjerkoli že bomo to poletje, uživajmo v sončku, vendar zmerno .

Viri:
www.ezdravje.com
www.pozitivke.net
Mesečnik Celjan, št.440

Tudi zanimivo branje:

• Ljudje smo kot rože iz rastlinjaka: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=68

• Sonce – koristno ali škodljivo? (video prispevek): http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=214

• Nas bo sončenje zastrupilo ali razstrupilo?: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=69

• Kako se zaščititi pred »nevarnimi« sončnimi žarki: http://www.zazdravje.net/vprasanja.asp?art=100

• Kaj imajo skupnega revmatizem, rak in infarkt: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=189