Borovnice – sledi ne bodo pustile samo na vaših rokah in ustih

Med sprehodi po gozdu, ki naj jih bo v pomladnih dneh čimveč, se mimogrede ustavite še v gozdni samopostrežni restavraciji in si privoščite specialiteto zgodnjega poletja – borovnice!

Najraje so postrežene v hribovskih in gorskih gozdovih z veliko vlage in kislo prstjo. Pri nas uspevajo vse do gozdne meje na 2000 metrih. Od nadmorske višine rastišča je odvisen tudi čas cvetenja. Maja ali junija cvetijo z majhnimi cvetovi zelene barve, nato pa lahko v njihovem sladko-kislem okusu uživamo do konca poletja. V ZDA je julij, ko je zrelost borovnic na vrhuncu, celo proglašen za nacionalni mesec borovnic. Morda bi o uvedbi podobnega meseca lahko razmišljali tudi pri nas, saj so gozdne borovnice našim krajem avtohtone, v nasprotju z gojenimi, katerih vrst je cel kup.

A ni jih čez dobre stare gozdne borovnice, ki vse gojene gladko prekašajo tudi in predvsem v svoji hranilni moči. S svojo sestavo so res močna hrana – tu je dokaz:

• od rudnin predvsem železo in mangan, zraven pa še veliko kalija in magnezija
• vitamini B skupine, vitamin C, vitamin E, vitamin K in manjše količine ostalih
• antocianska barvila
• elagična kislina
• salicilna kislina
• karotenoidi
• folati
• riboflavin
• fitoestrogeni
• vlaknine (predvsem pektin)
• čreslovina tanin

Vse to se poleg slabega odstotka beljakovin in približno 5 % sadnega sladkorja najde v temnomodrih jagodah. Po količini antioksidantov se lahko primerjajo s petkratno količino korenja, jabolk, brokolija ali bučk! Elagične kisline, ki vzpodbuja jetrne celice k nevtralizaciji strupenih snovi in deluje preventivno proti raku, pa vsebujejo tudi do desetkrat več kot ostalo sadje ali oreščki. Bolj temne barve so, več antocianskih barvil vsebujejo, ta pa prispevajo pomemben delež h koristnim učinkom borovnic in kemijsko spadajo pod flavonoide, sekundarne rastlinske presnovnine.

Koristne lastnosti borovnic se v vsej svoji celovitosti in enkratnosti pokažejo šele ob rednem uživanju v sezoni in tudi sicer rastlinski in čimbolj nepredelani prehrani z obilico presnega sadja in zelenjave. Z rednim uživanjem borovnic (pa čeprav tistih, ki bi jih morali spraviti v košaro) ne moremo izgubiti ničesar, pridobimo pa veliko (med drugim tudi modra usta ), saj borovnice:

• krepijo imunski sistem
• blažijo vnetja (poleg brusnic so prava izbira pri vnetju sečil, tako sveže kot posušene)
• čistijo krvožilje, s širjenjem žil izboljšujejo njegovo prehodnost in preprečujejo nastanek krvnih strdkov
• izboljšujejo prebavo
• zmanjšujejo tveganje za rakom
• ščitijo pred negativnimi vplivi UV-žarkov
• blažijo virusne in bakterijske okužbe (med drugim preprečujejo prilepljanje bakterije E. Coli na stene črevesja in mehurja, posledica česar sta vnetje tankega črevesja in vnetje mehurja)
• lahko izboljšajo vid, ker povečajo občutljivost mrežnice in obnavljajo pigmente v njej
• pomagajo pri krvavečih dlesnih
• pripomorejo k zdravju kože (menda odpravljajo celo gubice )
• zavirajo razvoj nekaterih bolezni, povezanih s staranjem možganov (demenca, Alzheimerjeva bolezen)
• izboljšujejo psihomotorčne sposobnosti, predvsem koordinacijo in ravnotežje

Borovnice so zelo znane tudi kot učinkovito odvajalo in zdravilo proti driski, vendar pa so res učinkovite le posušene, saj se večja količina čreslovin, ki delujejo antidiuretično, tvori šele med sušenjem. Če vam uspe nabrati preveč borovnic (velik “če”, ker borovnic ni nikoli preveč ), jih le posušite za zimo. Najbolje v sušilniku z možnostjo regulacije temperature, svoj čar pa ima tudi sušenje na soncu. Posušene hranite v dobro zaprtem steklenem kozarcu.

A najboljša izbira so sveže borovnice iz lastne nabiralnice. Čeprav so modre bunkice majhne, se jih lahko v dobri uri, ki nas za povrh še napolni s svežim gozdnim zrakom in umiri, nabere za polno košaro. Odvisno seveda tudi od tega, koliko jih še prej konča v naših ustih. Če se nam le posreči vrniti se s košaro, polno zdravja, lahko borovnice uporabimo v mnogih okusnih sladicah, pri vseh pa naj velja – čimbolj preprosto in naravno. Ker so za marsikateri okus same prekisle, jih sladimo z medom, ali pa primešajmo kakšnemu sadju bolj sladkega okusa.

Nekaj receptov :

Borovničeva krema:

(za 2 osebi)

• štiri zrele banane
• velika skodelica borovnic

Sestavine zmešamo z blenderjem ali paličnim mešalnikom (v tem primeru banane prej narežimo na koščke). Po želji v kremo dodatno zamešamo še nekaj celih borovnic, to pa je tudi vse.

Borovničeva polivka:

• skodelica borovnic
• dve žlici medu oz. po okusu

Oboje dobro zmešamo v mešalniku ali blenderju in polijemo po sadni solati iz drugega sezonskega sadja – izbiramo med ribezom, malinami, robidnicami, marelicami, breskvami, … Ni kaj, poletje je res radodarno!

Poletni smoothie:

• skodelica borovnic
• skodelica izkoščičenih češenj
• zrela banana (po želji za bolj sladkosnede)
• velik šop špinače
• žlica surovega kakava v prahu (po želji)
• žlica spiruline (po želji)
• voda po potrebi

Vse sestavine zmešamo v blenderju. Naj vas pošastna barva ne prestraši, ta smoothie je za prste obliznit!

Avtorica: Eva Žontar, SvetJeLep, PlanetBIO