Za 750ml izjemno okusnega in nasitnega smoothie-ja potrebujete:

• 1/2 kozarec malin z vrta
• 5 zgodnjih hrušk z vrta
• 2dcl vode ali pirinega mleka
• malo agave za posladkat
• cela hruška za okras

Sestavine zmešate v blenderju/mešalniku, da postane gosta zmes, okrasite in postrežete.

Za 750ml izjemno okusnega in nasitnega smoothie-ja potrebujete:

• kozarec borovnic (cca 2dcl)
• 3 zrele fige (lahko jih olupite, če je koža pretrda)
• pest zelene solate
• kokosovo mleko (ali voda), 3dcl
• zelenin listek za okras (požvečite ga na koncu)

Sestavine zmešate v blenderju/mešalniku, da postane gosta zmes, okrasite in postrežete.

Borovnice so fajn >>

Najraje so postrežene v hribovskih in gorskih gozdovih z veliko vlage in kislo prstjo. Pri nas uspevajo vse do gozdne meje na 2000 metrih. Od nadmorske višine rastišča je odvisen tudi čas cvetenja. Maja ali junija cvetijo z majhnimi cvetovi zelene barve, nato pa lahko v njihovem sladko-kislem okusu uživamo do konca poletja. V ZDA je julij, ko je zrelost borovnic na vrhuncu, celo proglašen za nacionalni mesec borovnic. Morda bi o uvedbi podobnega meseca lahko razmišljali tudi pri nas, saj so gozdne borovnice našim krajem avtohtone, v nasprotju z gojenimi, katerih vrst je cel kup.

A ni jih čez dobre stare gozdne borovnice, ki vse gojene gladko prekašajo tudi in predvsem v svoji hranilni moči. S svojo sestavo so res močna hrana – tu je dokaz:

• od rudnin predvsem železo in mangan, zraven pa še veliko kalija in magnezija
• vitamini B skupine, vitamin C, vitamin E, vitamin K in manjše količine ostalih
• antocianska barvila
• elagična kislina
• salicilna kislina
• karotenoidi
• folati
• riboflavin
• fitoestrogeni
• vlaknine (predvsem pektin)
• čreslovina tanin

Vse to se poleg slabega odstotka beljakovin in približno 5 % sadnega sladkorja najde v temnomodrih jagodah. Po količini antioksidantov se lahko primerjajo s petkratno količino korenja, jabolk, brokolija ali bučk! Elagične kisline, ki vzpodbuja jetrne celice k nevtralizaciji strupenih snovi in deluje preventivno proti raku, pa vsebujejo tudi do desetkrat več kot ostalo sadje ali oreščki. Bolj temne barve so, več antocianskih barvil vsebujejo, ta pa prispevajo pomemben delež h koristnim učinkom borovnic in kemijsko spadajo pod flavonoide, sekundarne rastlinske presnovnine.

Koristne lastnosti borovnic se v vsej svoji celovitosti in enkratnosti pokažejo šele ob rednem uživanju v sezoni in tudi sicer rastlinski in čimbolj nepredelani prehrani z obilico presnega sadja in zelenjave. Z rednim uživanjem borovnic (pa čeprav tistih, ki bi jih morali spraviti v košaro) ne moremo izgubiti ničesar, pridobimo pa veliko (med drugim tudi modra usta ), saj borovnice:

• krepijo imunski sistem
• blažijo vnetja (poleg brusnic so prava izbira pri vnetju sečil, tako sveže kot posušene)
• čistijo krvožilje, s širjenjem žil izboljšujejo njegovo prehodnost in preprečujejo nastanek krvnih strdkov
• izboljšujejo prebavo
• zmanjšujejo tveganje za rakom
• ščitijo pred negativnimi vplivi UV-žarkov
• blažijo virusne in bakterijske okužbe (med drugim preprečujejo prilepljanje bakterije E. Coli na stene črevesja in mehurja, posledica česar sta vnetje tankega črevesja in vnetje mehurja)
• lahko izboljšajo vid, ker povečajo občutljivost mrežnice in obnavljajo pigmente v njej
• pomagajo pri krvavečih dlesnih
• pripomorejo k zdravju kože (menda odpravljajo celo gubice )
• zavirajo razvoj nekaterih bolezni, povezanih s staranjem možganov (demenca, Alzheimerjeva bolezen)
• izboljšujejo psihomotorčne sposobnosti, predvsem koordinacijo in ravnotežje

Borovnice so zelo znane tudi kot učinkovito odvajalo in zdravilo proti driski, vendar pa so res učinkovite le posušene, saj se večja količina čreslovin, ki delujejo antidiuretično, tvori šele med sušenjem. Če vam uspe nabrati preveč borovnic (velik “če”, ker borovnic ni nikoli preveč ), jih le posušite za zimo. Najbolje v sušilniku z možnostjo regulacije temperature, svoj čar pa ima tudi sušenje na soncu. Posušene hranite v dobro zaprtem steklenem kozarcu.

A najboljša izbira so sveže borovnice iz lastne nabiralnice. Čeprav so modre bunkice majhne, se jih lahko v dobri uri, ki nas za povrh še napolni s svežim gozdnim zrakom in umiri, nabere za polno košaro. Odvisno seveda tudi od tega, koliko jih še prej konča v naših ustih. Če se nam le posreči vrniti se s košaro, polno zdravja, lahko borovnice uporabimo v mnogih okusnih sladicah, pri vseh pa naj velja – čimbolj preprosto in naravno. Ker so za marsikateri okus same prekisle, jih sladimo z medom, ali pa primešajmo kakšnemu sadju bolj sladkega okusa.

Nekaj receptov :

Borovničeva krema:

(za 2 osebi)

• štiri zrele banane
• velika skodelica borovnic

Sestavine zmešamo z blenderjem ali paličnim mešalnikom (v tem primeru banane prej narežimo na koščke). Po želji v kremo dodatno zamešamo še nekaj celih borovnic, to pa je tudi vse.

Borovničeva polivka:

• skodelica borovnic
• dve žlici medu oz. po okusu

Oboje dobro zmešamo v mešalniku ali blenderju in polijemo po sadni solati iz drugega sezonskega sadja – izbiramo med ribezom, malinami, robidnicami, marelicami, breskvami, … Ni kaj, poletje je res radodarno!

Poletni smoothie:

• skodelica borovnic
• skodelica izkoščičenih češenj
• zrela banana (po želji za bolj sladkosnede)
• velik šop špinače
• žlica surovega kakava v prahu (po želji)
• žlica spiruline (po želji)
• voda po potrebi

Vse sestavine zmešamo v blenderju. Naj vas pošastna barva ne prestraši, ta smoothie je za prste obliznit!

Solato vedno pripravimo iz ene ali večih vrst zelenjave oz. sadja, pri dodatkih pa bodimo inovativni. Po olju in kisu ni nobene potrebe, igrajmo pa se z različnimi semeni in oreščki, kanimo nanjo nekaj limoninega soka, po želji solimo z nerafinirano soljo, … Spreminjajte osnovne recepte v nadaljevanju, ki služijo zgolj kot ideja in se pustite presenetiti vedno novim okusom!

Enostavna solata

• zelena solata (kristalka, berivka, štrucarka, …)
• oreščki (najbolje se prilegajo orehi in/ali brazilski oreščki)

Tako enostavno, da je kar težko verjeti, da je tudi zdravo in okusno! Med obilico vrst solate se je z vidika hranljivosti najbolje odločiti za tisto, katere listi so čim temnejši. Štrucarka, imenovana tudi romanska solata, je na samem vrhu hranljivosti, nekje na dnu pa pristane ledenka. Temnejša je solata, več rudnin vsebuje, seveda pa je vsaka solata boljša kot nobena solata!

Solato narežite na poljubne kose, oreščke sesekljajte ali zmeljite, in žvečite, žvečite … Če res ne gre brez, dodajte še hladno stisnjeno olivno olje in/ali nekaj kisa.

O zeleni solati:

• čisti in hladi telo, saj vsebuje več kot 90% vode
• hrani in prenavlja celotno telo,
• krepi delovanje mišic in živčevja
• varuje pred rakom zaradi visoke vsebnosti različnih antioksidantov
• spodbuja prebavo
• uravnava delovanje jeter
• prispeva k razstrupljanju telesa
• skrbi za koristne bakterije v debelem črevesu
• izboljšuje kri

Korenčkova solata

• korenje (prilagodimo lakoti in številu oseb)
• nekaj žlic limoninega soka
• šopek peteršilja
• strok česna
• ščepec himalajske soli

Korenčke nastrgamo na tanko in premešamo s sesekljanim peteršiljem, česnom, limoninim sokom in soljo. Po želji dodamo nekaj olivnega olja, ni pa potrebno! Dobro premešamo in postrežemo sveže!

O korenčku:

• pozitivno vpliva na zdravo kožo, lase in nohte
• znižuje raven slabega holesterola v krvi in znižuje krvni pritisk
• deluje protirakavo
• lahko pomaga pri izboljšanju vida
• ureja prebavo
• krepi imunsko odpornost organizma

Guacamole

• zrel avokado
• pol čebule
• strok česna
• paradižnik
• paprika
• feferon
• sok limone
• himalajska sol

Danes po vsem svetu znana solata, za katero idejo so španski konkvistadorji “ukradli” Aztekom. Je osvežujoča in hranljiva, zaradi avokada pa nas preskrbi tudi z zdravimi maščobami.

Avokadu izdolbemo meso in ga pretlačimo z vilicami, paličnim mešalnikom, v multipraktiku ali blenderju (z nekaj dodatka vode). Vso zelenjavo s čebulo vred narežemo na manjše koščke, vmešamo v avokado in pokapamo z limoninim sokom, po želji solimo in, če želimo, dodamo nasesekljan česen.

O avokadu:

• oskrbuje nas z lahko prebavljivimi zdravimi maščobami – vsebuje jih kar 20 %, vse pa so večkrat nenasičene
• zavira razvoj škodljivih bakterij
• znižuje raven holesterola v krvi
• pomaga pri zviševanju obrambnih sposobnosti organizma
• krepi srce in ožilje

O paradižniku:

• razstruplja, zaradi vsebnosti mnogih organskih kislin in atioksidantov
• izboljšuje kri
• znižuje krvni tlak
• preprečuje poapnitev žil
• spodbuja prebavo in presnovo
• lajša prebavo mastne hrane in pomaga pri porabljanju zalog maščobe
• spodbuja delovanje jeter
• čisti sečne poti in ledvica
• krepi luznice in vezivno tkivo
• prehranjuje oči in lahko pomaga izboljšati vid
• izboljšuje splošno telesno odpornost
• lahko varuje pred rakom, predvsem zaradi likopena

O papriki in feferonih:

• varujejo pred večino civilizacijskih bolezni, zaradi ogromnih količin antioksidantov, od vitamina C do kopice flavonoidov
• razstrupljajo telo
• uravnavajo presnovo
• koristijo ožilju
• uravnavajo krvni tlak
• preprečujejo nastanek krvnih strdkov
• odvajajo odvečno vodo, čistijo sečila
• čistijo in krepijo sluznice, posledica pa so bolj prehodne dihalne poti in močnejša prebavila
• spodbujajo prebavo in v prebavilih delujejo razkuževalno
• znižujejo holesterol
• spodbujajo prebavo maščob
• blažijo bolečine in poživljajo, kar zaradi vsebnosti alkaloida kapsaicina velja predvsem za feferone

O čebuli:

• pomaga pri izločanju sluzi in tako čisti telo odvečnih zaostankov presnove
• pomaga pri astmi
• preventivno deluje proti gripi in prehladom
• znižuje raven holesterola in sladkorja v krvi
• čisti kri
• krepi srce in ožilje
• pomaga pri prebavi maščob
• spodbuja prebavo in čisti prebavila
• spodbuja izločanje vode

O česnu:

• nekakšen naravni antibiotik – deluje razkuževalno na dobesedno celo telo
• poživlja presnovo
• ohranja odportnost organizma
• spodbuja delovanje jeter
• spodbuja prebavo in črevesno peristaltiko
• deluje diuretično
• uničuje črevesne zajedavce
• pomaga pri izločanju sluzi iz dihal
• varuje pred prehladi in uničuje vzroke zanje
• krepi dejavnost limfocitov in makrofagov, zaradi česar ga čedalje bolj povezujejo celo z odpravljanjem rakavega tkiva
• čisti kri in ohranja njeno pretočnost
• znižuje holesterol v krvi
• znižuje krvni tlak
• pomaga pri kurjenju maščobnih zalog, če mu seveda pomagamo s telesno aktivnostjo
• nase veže težke kovine, zaradi česar naše telo razbremeni prevelikih količin svinca, kadmija in živega srebra

Zelena z jabolki

• stebelna ali gomoljna zelena
• jabolka
• sok limone
• orehi
• hladno stiskano olivno olje (po želji)

Bolj zdrava različica recepta za znano waldorfsko solato, ki v originalu vsebuje majonezo.

Narežemo zeleno na koščke in primešamo približno enako količino narezanih jabolk. Pokapamo z limoninim sokom in dodamo še narezane orehe.

O zeleni:

• spodbuja izločanje prehladne sluzi
• izboljšuje prebavo
• eterična olja v njej blokirajo nekatere kancerogene snovi
• spodbuja presnovo
• pospešuje delovanje sečil
• lahko pomaga pri tržavah z revmo in artritisom
• čisti ožilje
• znižuje krvni tlak
• pomaga pri razstrupljanju organizma
• deluje pomirjevalno zaradi vsebnosti eteričnih olj, zato je odlična hrana, če nas muči nespečnost

O jabolkih:

• razstrupljajo organizem, saj predvsem pektin v njih veže nase odpadne snovi presnove
• znižujejo raven holesterola v krvi
• krepijo srce in ožilje
• odvajajo odvečno vodo iz telesa
• spodbujajo presnovo
• lahko varujejo pred rakom

Sončne kumare

• kumare
• čebula
• sončnična semena
• sok limone
• ščep himalajske soli
• zelišče po želji (peteršilj, luštrek, drobnjak, …)

Idealna poletna solata, ki nas ohladi in osveži. Zelo primerna je tudi za na pot, npr. v hribe, saj jo lahko pripravimo že doma, do cilja pa nas brez problema počaka v primerni posodici.

Zmeljemo sončnična semena in jim postopoma dodajamo vodo, sol in limonin sok, da dobimo tekočo omako. To po želji začinimo z drobno nasesekljanim zeliščem. Nato kumare narežemo na kocke (skupaj z lupino!), dodamo drobno narezano čebulo in vse skupaj prelijemo s sončno, sončnično in sočno omako. Pustimo stati nekaj ur, da se okusi prepojijo in uživamo!

O kumarah:

• osvežujejo in hladijo, saj vsebujejo kar do 97 % vode
• ohranjajo primerno razmerje med bazičnimi in kislimi snovmi v telesu
• znižujejo holesterol v krvi
• spodbujajo izločanje strupenih snovi iz telesa
• pomagajo pri težavah z revmo in artritisom
• pomagajo pri uravnavanju krvnega sladkorja in tako razbremenijo trebušno slinavko
• urejajo prebavo
• delujejo diuretično
• koristijo očem
• čistijo in obnavljajo kožo

Zeleno-bela solata

• brokoli
• cvetača
• hladno stisnjeno olivno olje
• limonin sok (ali kis)
• čemažev namaz (čemaž v olivnem olju)
• oluščena konopljina semena

Solata iz dveh vrst zelenjave, ki nam vse svoje koristne učinkovine ponudita predvsem presni. Čeprav jih večina ljudi kuha, okus presnega brokolija in cvetače pozitivno preseneti marsikoga!

Brokoli in cvetačo narežemo na poljubno majhne koščke in premešamo z oljem in limoninim sokom. Resnično lepo se zraven prilega čemaž, ki smo ga zgodaj spomladi vložili v hladno stiskano olivno olje, piko na i pa tako po okusu kot tudi hranljivosti dodajo konopljina semena.

O brokoliju:

• deluje protirakavo
• spodbuja prebavo
• razkužuje sečne poti
• oskrbuje telo s potrebnimi rudninami
• znižuje holesterol v krvi
• preprečuje poapnitev žil
• zvišuje obrambne sposobnosti organizma

O cvetači:

• deluje protirakavo
• krepi srce in ožilje
• krepi delovanje sečil
• spodbuja prebavo
• koristi živčevju z visoko vsebnostjo vitaminov B skupine
• izboljšuje kri

Divja sadna solata

• borovnice
• maline ali robidnice
• gozdne jagode
• ribez ali kosmulje
• lešniki
• goji jagode

Sadna solata, a malo drugačna, kot smo je vajeni ponavadi. Zaradi svojega samoraslega gozdnega izvora je še posebej bogata z minerali, jagodičevje pa je že tako ali tako znano kot izredno poživilno in pomlajevalno darilo narave.

Zmešamo vse jagodičevje, ki smo ga uspeli nabrati na vrtu ali v gozdu in potresemo z nasesekljanimi lešniki ali okrasimo s steblom mete. Dodatno slajenje pravzaprav ni potrebno, lahko pa obrok energetsko in hranilno dopolnimo in osladimo z namočenimi goji jagodami.

O borovnicah:

• zvišujejo odpornost organizma
• pomagajo pri zdravljenju vnetij
• čistijo kri
• izboljšujejo prebavo (suhe ustavljajo drisko)
• preskrbujejo telo s široko paleto mineralov in vitaminov, med katerimi izstopajo železo, mangan, beta karoten, vitamin C in vitamini B skupine

O malinah:

• delujejo očiščevalno na celotno telo
• pospešujejo prebavo in delovanje žlez
• čistijo ledvice in sečne poti
• izboljšujejo kri in pomagajo pri slabokrvnosti
• rutin v njih lahko zmanjšuje močne menstrualne krvavitve

O robidnicah:

• krepijo srce in ožilje
• zavirajo rast rakavega tkiva
• zmanjšujejo nivo holesterola v krvi
• preprečujejo tvorbo krvnih strdkov
• razkužujejo telo

O ribezu:

• oskrbuje telo z mnogimi minerali: kalijem, kalcijem, magnezijem, fosforjem, žveplom, selenom, kobaltom, silicijem in še mnogimi drugimi
• čisti telo
• pomaga pri izločanju sluzi iz telesa
• pospešuje izločanje odpadnih snovi iz krvi
• čisti sečne poti
• znižuje nivo holesterola v krvi

O kosmuljah:

• pomagajo pri slabokrvnosti
• čistijo telo
• spodbujajo delovanje jeter
• čistijo prebavne insečne poti
• znižujejo nivo holesterola v krvi
• spodbujajo prebavo
• koristijo ožilju

Ko pride poletje in so temperature vse višje, nas večina opazi, da se apetit čez dan kar nekje izgubi. Morda bi lahko rekli, naj nas čez dan hranita tekočina in sonce – slednje seveda po pameti, praženje v najhujši vročini je vse prej kot dobro, skrivati pa se pred soncem tudi ni treba! Zjutraj in zvečer, ko vročina pojenja in zapiha tisti prijetni vetrič (po možnosti z vonjem po morju in sivki), pa se vrneta tudi lakota in apetit, a to še ne pomeni, da je za telo dobro vse, kar nam takrat pride pod roke. Hrana, ki jo zaužijemo v vročih poletnih dneh, naj ima čim več lastnosti tekočine – naj bo bogata z vodo, lahka in osvežilna. Telesa tako ne bomo po nepotrebnem obremenjevali s prebavo in razreševanjem zapletenih kombinacij hrane, hkrati pa mu bomo ponudili dovolj vode, ki jo v teh dneh še kako potrebuje.

Idealna izbira sta sadje in zelenjava. Tisto bolj vodnato, kot so lubenice in melone, nas učinkovito hidrira od znotraj, hkrati pa prijetno osveži in ohladi. Zelo pomembno je tudi jagodičevje – borovnice, maline, robide, jagode,… – prvak v vsebnosti antioksidantov. Z uživanjem sveže hrane, bogate z antioksidanti, oskrbimo naše celice, predvsem tiste v koži, z varovalnimi snovmi, ki preprečujejo njihovo staranje in propadanje. Največkrat nam telo že instinktivno pove, česa si želi – le v komu od nas se pod polno češnjo ne rodi želja, da bi utrgal njen temno rdeči sadež in se do sitega najedel? Ljudje, ki poleti pojejo velike količine raznobarvnega sezonskega sadja, so bolj odporni na posledice, ki jih lahko povzroči pretirana izpostavljenost soncu, njihova koža pa je ob koncu poletja zdravo zagorela. Seveda ne pozabimo na dovoljšne količine zelenjave, predvsem zeleno-listne, da se izognemo primanjkljaju mineralov in hranilnih snovi.

Ker so navade železna srajca, pa marsikdo ne želi ali ne more vztrajati ob res preprosti prehrani, sestavljeni iz zgolj svežega sadja in zelenjave, ki sicer skozi poletje optimalno skrbi za telo. A kljub vsemu ni potrebno, da na poletnih počitnicah zvečer zavijemo v najbližjo picerijo ali si za zajtrk odrežemo nekaj kosov belega kruha. Raje se poslužimo katerega od naslednjih preprostih receptov iz sezonskih sestavin, ki nas bodo brez dvoma zadovoljili tudi na psihičnem nivoju, telo pa bo z njimi še vedno lahko kljubovalo vsem naporom vročih dni.

Maroška solata

(za 2 osebi)

• 4 paradižniki (oziroma več, če uporabljamo češnjevce)
• 2 zeleni papriki
• 2 kumari
• srednja čebula (po želji)
• zdrava sol (po želji)
• mleta kumina (po želji)

Zelenjavo narežemo na majhne kocke, solimo in začinimo po okusu ter dobro premešamo z rokami.

Bučkini špageti s paradižnikovo omako

(za 2 osebi)

• 2 manjši bučki

Za omako:

• 2 sveža paradižnika (oziroma več, če uporabljamo češnjevce)
• pest na soncu sušenih paradižnikov (prej jih namočimo za približno 2 uri)
• šopek svežih zelišč (bazilika, timijan, origano)
• himalajska sol po okusu (ali fermentirana sojina omaka)

Bučke z nožem narežemo na čimbolj tanke, dolge “špagete”. Pustimo približno pol ure, da spustijo vodo in jo odcedimo. V mešalcu dobro zmešamo vse sestavine za omako, da dobimo gladek preliv, ki ga prelijemo čez “špagete”. Dobro premešamo in po želji potresemo še z zelišči.

Hladna žitna solata

(za 2 osebi)

• 200g žita po želji (pira, ajda, proso, ječmen, ješprenj, pšenica, kvinoja, amarant, riž,…)
• 3 paprike (poljubnih barv)
• 1 kumara
• šopek peteršilja
• himalajska sol po okusu (ali fermentirana sojina omaka)

Žito, ki smo ga čez noč namočili, skuhamo do mehkega, odlijemo vodo in počakamo, da se ohladi. Nato vanj zamešamo narezano kumaro in paprike – če izberemo paprike različnih barv, je jed barvita in še bolj okusna na pogled. Solimo po okusu in začinimo s svežim nasekljanih peteršiljem. Po želji dodamo še hladno stisnjeno olivno olje.

Kremna kumarična juha z lešniki

• sveže stisnjen kumarični sok
• lešniki (prej namočeni)
• 1 manjša rdeča paprika
• 1 steblo zelene

Kumarični sok (količino prilagodimo številu jedcev) v močnem mešalcu dobro zblendamo z namočenimi lešniki. Če nimamo tako močnega mešalca, lahko sok zmešamo z drobno mletimi lešniki ali lešnikovim maslom. Količino lešnikov prilagodimo okusu in želeni gostoti. V tako pripravljeno juho narežemo drobne koščke paprike in zelene.

Preprost mlad krompirček

• mlad krompir (količino prilagodimo)
• zdrava sol
• sveža zelišča (bazilika, peteršilj, drobnjak,…)
• hladno stisnjeno olivno olje (po želji)

Priprava je enostavna, da bolj ne bi mogla biti. Če je krompir mlad in še majhen, ga ne lupimo in ne režemo – preprosto ga položimo v nemasten pekač in pečemo v pečici pri 200 C približno 45 minut. Okusen je že kar tak, ob veliki skledi sveže zelene solate, za večjo družbo pa ga ponudimo ob posodicah s sesekljanimi zelišči, himalajsko soljo in kakovostnim olivnim oljem.

Različica: Mlad krompirček spečemo brez vsega v žerjavici kot okusen dodatek veselemu razpoloženju in dobri družbi.

Avtor: Eva Žontar, SvetJeLep, PlanetBIO

Največkrat se priporočila glede dnevno zaužite tekočine (poleg tiste, ki jo zaužijemo s hrano) gibljejo okoli 1,5 litra, poleti pa se številka poveča približno za 1 liter. Odvisna je seveda tudi od izpostavljenosti soncu in športne aktivnosti, ki naj bo del našega življenja seveda tudi poleti, a jo raje prestavimo v zgodnejše ali poznejše dele dneva.

Ne pozabite pa, da je potrebno piti še preden žejo tudi zares občutite – suha usta so namreč zadnji znak dehidriranosti telesa! Primankljaj vode povzroča utrujenost, slabi duševne funkcije in krepi stres, dolgoročno pa mu seveda sledijo najrazličnejše bolezni. Zato pijte večkrat na dan po malem. Idealno je, če svoj dan začnete z velikimi kozarcem vode ali druge naravne pijače.

In kaj piti poleti? Vsekakor naravne, preproste pijače brez dodanega sladkorja, umetnih barvil in konzervansov. Tu je nekaj idej:

10 pijač, ki hladijo in osvežijo:

Voda

Nedvomna zmagovalka na tekmovanju za pijačo, ki najbolj odžeja, poleg tega pa je po indijanskem izročilu tudi zdravilo za vse težave. Če gre zaupati indijanskemu receptu, se lahko z njeno pomočjo v dveh dneh rešite težav z želodčno kislino, v enem tednu omilite simptome sladkorne bolezni in znižate krvni pritisk v štirih tednih. Recept je preprost: vsako jutro dan začnite z litrom in pol vode na tešče ter poskrbite, da po tem še kakšno uro ne jeste.

Limonada:

• voda
• sok sveže stisnjene (ekološke) limone
• ščep himalajske soli

Tudi začetek dneva z velikim kozarcem mlačne limonade bo pošteno razgibal črevesje in telesu pomagal pri čiščenju odpadnih snovi, ki so se v nas nabirale čez noč. Po želji sladimo z (ekološkim) medom.

Vodni kefir:

• 2 litra vode
• 6 žlic kefirjevih zrn
• 4-6 žlic rjavega trsnega sladkorja
• slaba pest rozin (ali drugega suhega sadja – fige, slive, marelice,…)
• 1 ekološka limona, narezana na kolobarje (po želji tudi olupljena)

V 2-litrskem kozarcu zmešajte vodo, sladkor, limono in suho sadje ter dodajte zrnca kefirja. Teh se v trgovini sicer ne dobi, a zaradi neverjetnih razmnoževalnih sposobnosti pogosto krožijo med pripravljalci kefirja – kdor jih išče, jih zagotovo tudi najde. Kozarec pustite na svetlem mestu sobne temperature od enega do treh dni, da se v procesu fermentacije porabi večina sladkorja. Kefirjeva zrnca nato ponovno uporabite po enakem postopku (ko se zelo namnožijo, jih podarite naprej), ostalo zavrzite – razen kefirja, sevedaJ

Če sladkor nadomestite z medom, sicer dobite nadvse okusno pijačo in tudi fermentacija poteče, a se kefirjeva zrnca ne množijo – antiglivično delovanje medu jim namreč to preprečuje.

Kefir slovi kot izjemno zdravilna pijača, najbolje ga je piti na tešče. Pomaga pri najrazličnejših boleznih in težavah, kot so vnete dihalne poti, katar, želodčni krči, kronična vnetja, vnetja jeter, bolezni v trebuhu, bolezni žolča, bolezni mehurja, akne, izpuščaji med nosečnostjo, kronična zaprtja, astma, živčne bolezni,… Poleg tega pa je še nadvse osvežilen!

Zeliščna voda:

• voda
• meta ali melisa (poskusite pa še s peteršiljem, zeleno, rožmarinom,…)
• med (po želji)

V vrč z vodo dodajte listične mete ali melise – po želji jih lahko prej na drobno sesekljate. Počakate, da spustijo sok in aromatična, osvežilna preprosta pijača je nared.

Bezgova šabesa:

• 4 litre vode
• 1/2 kg (ekološkega) medu (najbolje se obnese akacijev)
• približno 8 bezgovih cvetov
• 1 ekološka limona (narezana na kolobarje)

V vodi raztopimo med, nato dodamo bezgove cvetove in narezano limono. Kozarec pokrijemo z gazo (omogočen mora biti dotok zraka) in ga za približno 3 dni postavimo na sonce. Tako pripravljeno pijačo precedimo v steklenice, ki jih do uporabe trdno zapremo in shranimo na hladnem.

Sok iz citrusov:

(za ½ litra pijače)

• 5 pomaranč
• 3 grenivke
• voda po želji in okusu

Še ena možnost za zdravo poletno osvežitev, ki nas preskrbi tudi z ogromno vitamina C in učinkovito alkalizira telo (za še močnejši alkalni učinek dodajte žličko ječmenove trave v prahu). Sok seveda pripravite tako, da citruse ožamete (ali pa to namesto vas stori kdo drug ).

Medeni malinov sirup s kisom:

• 1/2 kg malin (poskusite še z drugim sadjem – češnjami, jagodami, ribezom, borovnicami,…)
• 1 liter kisa
• 2 kg medu (vir: D. Cortese, Naravni kis)

V 2-litrski kozarec damo maline, jih zmečkamo in zalijemo s kisom. Kozarec pokrijemo in pustimo stati 5 dni. Po tem času kis precedimo, v njem raztopimo med in to je to. Pijemo ga razredčenega z vodo, sicer pa je uporaben tudi kot preliv za različne solate.

Zelenomanija:

(za 1 osebo)

• 2 kumari
• steblo zelene
• šop peteršilja

Vse sestavine sočimo. Pripravljen sok je idealen za vroče dni, saj zelena in kumare slovijo po svojih ohlajevalnih učinkih, poleg tega pa čistijo kožo in telo preskrbijo še z obilico koristnih elementov.

Maroški čaj:

• 1 liter vode
• 3 čajne žličke zelenega čaja
• 3 jedilne žlice rjavega trsnega sladkorja
• 10 lističev sveže mete

V topel čajnik (prej ga splaknite z vrelo vodo) dajte zeleni čaj, sladkor in svežo meto – vse skupaj prelijte z vrelo vodo in pustite vreti približno 3 minute. Čaj nato nalijete v skodelice, če pa ga želite pripraviti zares po maroško, storite takole: čaj nalijte v kozarec in iz kozarca nazaj v čajnik. To storite trikrat, saj pomaga sladkorju, da se enakomerno raztopi, obstaja pa še ena razlaga: prvi kozarec je grenak kot življenje, drugi kozarec je močan kot ljubezen, tretji kozarec pa je nežen kot smrt.

Koprivov sirup:

• približno 80 listov kopriv
• 3 kg rjavega trsnega sladkorja
• 1/2 dcl limoninega soka
• 3 litre vode

Koprive prelijemo z vso vodo in v velikem kozarcu pustimo na hladnem za 24 ur – vmes nekajkrat premešamo. Nato precedimo in vodi dodamo sladkor ter limonin sok. Sirup prevremo in nalijemo v steklenice, mešamo pa ga sproti z vodo.

Za osnovo:

Kazalo:

• Zeleno listje
• Zaužitje klorofila
• Koristne in nekoristne bakterije
• Dihanje celice
• Spreminjanje hranil v energijo
• Bazičnost in kislost
• Zakisanost
• Strupi
• Zdravljenje
• Oksidacija, prosti radikali in antioksidanti
• Fitohranila
• Spreminjanje hranil
• Zaloga hranil

Zeleno listje

Količino želodčne kisline lahko dvignemo z zaužitjem zelenih listov različnih rastlin (solata, radič, rukola, zelena, lucerna, regrat,…), ker vsebujejo vsa hranila in netopne vlaknine. List zelene rastline ima zelo veliko klorofila. Klorofilna zrnca v zelenem listu, kjer so shranjena vsa hranila, ki jih potrebuje človeško telo, so obdana z zaščitno plastjo trde celuloze. Celuloza ščiti zeleni list rastline pred izgubo sladkorjev, proteinov, maščob, vitaminov, mineralov in destilirane vode. Klorofil je tekoča oblika sončne energije, ki se nahaja v rastlinah narave in je vir življenja na zemlji. Molekula klorofila rastlin je zelo podobna naši molekuli krvi.

Zeleni listi različnih rastlin so najbolj naravna bazična hrana na zemlji. Zelene liste v ustih zelo dobro prežvečimo in s slino ustvarimo kašo, ki gre v želodec.

Zaužitje klorofila

• preprečuje raka
• preskrbi železo organom
• zgradi odlično vsebino krvi
• ustvari telo bazično
• preprečuje nekoristne bakterije
• očisti in osveži črevesne resice
• pomaga pri čiščenju jeter
• uravnava menstrualni ciklus
• pomaga pri celjenju ran
• preprečuje neprijetne vonjave
• čisti zobe in dlesni
• preprečuje neprijeten zadah iz ust
• preprečuje vnetje grla
• izboljša vid
• izboljša ožilje na nogah

Koristne in nekoristne bakterije

Za optimalno zdravje in dobro počutje potrebujemo v črevesju od 80-85 odstotkov koristnih bakterij. Koristne bakterije so vir pomembnih hranil za naše telo, zato ustvarjajo B-vitamine, vitamin K, encime in ostale hranilne snovi. Koristne bakterije se hranijo in živijo z organsko hrano, ki vsebuje svetlobne delce, kisik, encime in organska hranila. Premalo kisika in organskih hranil v celici telesa povzroči razvoj nekoristnih bakterij. Nekoristne bakterije se hranijo in živijo z anorgansko hrano brez kisika, ki vsebuje odpadne kisline, strupe in mrtve snovi. Kopičenje nekoristnih bakterij v telesu povzroča okužbe, bolezni in bolečine telesa.

Črevesna flora v tankem in debelem črevesju vsebuje koristne bakterije za boljši vnos hranil iz prebavljene hrane v krvni in limfni obtok. Koristne bakterije se lahko hitro uničijo z različnimi dejavniki kot so stres, nepravilna prehrana in zdravila. Namesto njih pridejo nekoristne bakterije, ki se hranijo z ustvarjenimi in nakopičenimi strupi v telesu.

Dihanje celice

V človeškem telesu potekajo tri vrste dihanja: zunanje dihanje s kisikom, notranje dihanje brez kisika in oboje hkrati.

Zunanje dihanje celice telesa je sprejemanje kisika iz okolja in oddajanje ogljikovega dioksida v okolje. Dihanje omogoča celicam telesa, tkivom in organom uporabo kisika za oksidacijo organskih hranil in sproščanje energije, ki je potrebna za njihovo delovanje. Pri dihanju se ustvarja energija v celičnem mitohondriju z uporabo molekul kisika iz zraka.

Notranje dihanje celice telesa je ustvarjanje energije v celičnem citosolu brez uporabe molekul kisika iz zraka. Dihanje celice nastane, ko je z zunanjim dihanjem ustvarjeno premalo energije za telo.

Pri sočasnem dihanju celice se energija celice ustvari pretežno z notranjim dihanjem, ki je povezano z manj zunanjega dihanja celice.

Spreminjanje hranil v energijo

Zaužita hrana se spreminja v energijo med dihanjem celice, kjer sta prisotna kisik in glukoza hkrati. Celica diha s kisikom, ki ga pridobi iz sveže hrane in zraka. Celica pridobi hranilo glukozo iz zaužite hrane po tem, ko jo vnese v telo. Celica ustvari energijo za svoje delovanje iz glukoze ob prisotnosti kisika. Kisik omogoča glukozi, da izgoreva in oksidira, pri tem pa se glukoza spreminja v ogljikov dioksid in vodo.

Ogljikov dioksid se izloči s pljuči v okolje, voda pa se izloči z ledvicami v urinu.

Bazičnost in kislost

Bazičnost ali kislost snovi določamo s pomočjo vrednosti ph (koncentracija vodikovih ionov). Negativni vodikovi ioni ustvarjajo bazičnost telesa, pozitivni vodikovi ioni pa kislost telesa. 1 je popolna kislost, 14 je popolna bazičnost, 7 je meja med kislim in bazičnim.

Zakisanost

Zakisanost ali zastrupljenost telesa je zastajanje nakopičenih strupov v celicah, tkivih in organih telesa. Strupi so odpadne anorganske kisline, ki nastanejo zaradi vrenja.

Premajhna količina kisika ob ustrezni količini glukoze med dihanjem celice povzroči vrenje in kislino celice. V tem primeru se glukoza spremeni v vrenje in ne v energijo celice. Celica vre, se zakisa in postane zastrupljena. Zaradi zakisanosti se ne razmnožuje z delitvijo ampak z množenjem. Rak se pojavi v telesu kot hitra rast celic s strupeno kislino. Kisline, ki se pri tem ustvarijo zaradi vrenja so anorganske in se iz telesa odstranijo, če jim to omogočimo in dovolimo.

Posledica rakastih celic je uničenje celičnih encimov, bolezen energetskega telesa in bolečina fizičnega telesa.

Zakisanost ali zastrupljenost telesa je razlog za razvoj bakterij, virusov, mikroorganizmov in klic v telesu, ker se hranijo z nakopičenimi strupi. Posledica je bolezen in bolečina telesa.

Strupi

• razgradnja, prebava in presnova hrane (spreminjanje hrane v energijo)
• mrtve in odpadne celice (v enem letu se v našem telesu obnovi 98% vseh atomov)
• oksidacija (delovanje prostih radikalov)
• onesnažen zrak okolja
• predelana hrana (mehansko, toplotno ali kemično)
• neprebavljena hrana (nepravilno kombiniranje)
• nepravilno delovanje organov (hrana, stres)
• poživila (kava, cigareti, alkohol)

Zdravljenje

Po spremembi načina prehranjevanja (sveža hrana in zdravo kombiniranje) in razumevanja bistva in namena življenja, pride do sproščanja odpadnih kislin iz tkiv v osrednji krvni obtok in limfni sistem. V krvi se sprostijo vse snovi, ki so se dolga leta nalagale v tkivih. Začutimo lahko, da nas obliva pot ali hlad, ti občutki nakazujejo na vročino v določenih delih telesa. Vročina je znak, da se odpadne snovi utekočinjajo in odstranjujejo. Pojavijo se lahko potenje, slabost, driska, napihnjenost, zgaga, vetrovi, glavoboli, vrtoglavice, bolečine v telesu in nenavadna čustvena razdražljivost. Zdravljenje ali razstrupljanje lahko traja različno dolgo, od nekaj tednov, mesecev, do nekaj let. Odvisno je od stopnje zakisanosti, stanja organizma in odločenosti za spremembo. Med zdravljenjem je organizem bolj občutljiv za virusna obolenja. Telo izloča v krvni in limfni obtok v tkivih nakopičene odpadne kisline. Kislo okolje, ki ga ustvarjajo te začasne spremembe, pa je idealno za razmnoževanje virusov. Virusi nam pomagajo pri zdravljenju organizma, ker se medtem hranijo z odpadnimi kislinami iz tkiv. Organizem se čisti in postaja vedno bolj bazičen, obrambni sistem telesa pa postaja močnejši in očiščen odpadnih kislin.

Oksidacija, prosti radikali in antioksidanti

Oksidacija je odvzemanje elektronov iz atomov drugega elementa ali spojine. Element ali spojina, ki mu odvzemamo elektrone pa je oksidant. Oksidacija je v naravi prisotna s kisikom, ker sodeluje v vseh procesih življenja. Kisik je v veliko svojih oblikah nestabilen z molekulami, ki jim manjkajo elektroni.

Atomi, molekule ali ioni z vsaj enim elektronom brez para so prosti radikali, ki so nestabilni in iščejo elektrone v svojem okolju. Prosti radikal ukrade elektron iz molekule celice in jo poškoduje. Celica zaradi svojega manjkajočega elektrona oksidira, v njej pa nastane snov, ki povzroča kislo reakcijo. Kisla reakcija v celici ustvari vrenje, anorgansko kislino in strupe. Telo proste radikale tvori vsak dan, zato so del našega življenja, vendar nezaželeni. Prosti radikali se ustvarjajo in delujejo v celici telesa med dihanjem celice in spreminjanjem hranil v energijo. Oksidacija, ki nastane zaradi delovanja prostih radikalov pri glukozi, maščobah, beljakovinah in DNK molekulah v celici telesa je nujna, da se lahko opravi delo. Nastale strupe v celici in ostale odmrle celice telo izloči z urinom in blatom.

Zunaj celice telesa se prosti radikali ustvarjajo in delujejo zaradi onesnaženega zraka, kajenja, alkohola, predelane hrane, stresa, napornih telesnih dejavnosti, bolezni telesa in drugih dejavnikov. Delovanje prostih radikalov zunaj celice in oksidacijo telesa lahko preprečimo z antioksidanti.

Antioksidanti so encimi, aminokisline, vitamini in minerali, ki varujejo naše telo pred delovanjem prostih radikalov in ustvarjeno oksidacijo. Antioksidanti nevtralizirajo proste radikale tako, da jim odstopijo po en svoj elektron. Po reakciji s prostimi radikali se antioksidanti pretvorijo v stabilnejše in manj škodljive radikale, ki jih telo izloči. Da bi v telesu omejili in preprečili delovanje prostih radikalov, telo sprejme, tvori in uporabi različne antioksidante:

• vitamini (A, C in E)
• minerali (selen in cink)
• karotenoidi (alfa in beta karoten)
• koencim Q-10
• flavonoidi
• izoflavoni
• glutation
• lipoična kislina
• melatonin

Fitohranila

Fitohranila so naravne snovi, ki jih najdemo v rastlinah. So hranila rastlin, ki jim dajejo barvo, vonj, okus in jih varujejo pred boleznimi. Ker imajo zelo veliko antioksidativno moč tudi nas varujejo pred oksidacijo in boleznimi telesa.

Spreminjanje hranil

Telo najprej hranilo razgradi na najmanjše osnovne gradnike in potem ga spremeni v drugo hranilo.

Glukoza se spremeni v maščobo, izjemoma tudi v beljakovino.

Beljakovina se spremeni v maščobo, izjemoma tudi v glukozo.

Maščoba se spremeni v glukozo, izjemoma tudi v beljakovino.

Zaloga hranil

Hranila, ki jih telo ne potrebuje shrani kot zalogo v različnih celicah, tkivih in organih.

Višek glukoze se shrani kot:

• glikogen v jetrih in mišicah, ki se spremeni v glukozo
• maščoba v maščobnih celicah, ki se spremeni v glukozo ali ostane za vir energije
• beljakovina za sproščanje energije telesa (izjemoma)

Višek beljakovine se shrani kot:

• beljakovina za sproščanje energije telesa
• maščoba v maščobnih celicah, ki se spremeni v beljakovine
• glikogen v jetrih in mišicah, ki ostane za sproščanje energije telesa (izjemoma)

Višek maščobe se shrani kot:

• maščoba v maščobnih celicah
• glikogen v jetrih in mišicah, ki se spremeni v maščobo
• beljakovina za sproščanje energije telesa (izjemoma)

Preberite si tudi: Prehrena (1. del)

Avtor: Alain Žabkar

Viri:

• Greens for life (Victoria Butenko)
• Alkalizirajte ali umrite (A.Baroody Dr. Theodore)
• Vitaminska biblija (Earl Mindell)
• Človeško telo (Richard Walker)
• Sveži zelenjavni in sadni sokovi, Zdrava prehrana in solate (Norman W. Walker)

Kazalo:

• Hranila
• Sveže sadje
• Sveže zeleno listje
• Sveža zelenjava
• Sveže stročnice
• Sveža žita
• Sveža semena
• Sveži orehi
• Presnova hrane
• Encimi
• Kislina v želodcu (HCL – klorovodikova kislina, solna kislina ali želodčna kislina)
• Kislina v želodcu
• Razlog premajhne količine kisline v želodcu
• Premajhna količina kisline v želodcu ustvari

Hranila

Vse snovi iz narave, ki niso zajete v proces fotosinteze so anorganske, enostavne in pripravljene za spremembo v organske snovi. Anorganska snov ne vsebuje encimov, zato ne daje energije in življenja. V naravi ni anorganskih vitaminov. So anorganski minerali, ki so osnovni gradniki za ustvarjanje organskih hranil (kisik, destilirana voda, encimi,vitamini, minerali, ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe).

Rastline pridobivajo hrano zase, za živali in za ljudi neposredno iz prsti zemlje in sonca.

Organsko snov naredijo rastline iz anorganske snovi iz narave (minerali) s pomočjo fotosinteze. Rastlina v spreminjanju anorganske snovi v organsko snov uporabi sonce (energijo, svetlobo in toploto), anorganske minerale (voda iz zemlje) in ogljikov dioksid (zrak). Rastline so edina živa bitja na zemlji, ki znajo spremeniti energijo svetlobe v ogljikove hidrate.

Destilirana voda (H2O) je v sveži, naravno pridelani hrani iz rastlin. Vsebuje vodik, kisik in organske minerale.

Pri toplotno predelanem sadju in zelenjavi se enostavni organski ogljikovi hidrati (sladkorji) spremenijo v sestavljene anorganske ogljikove hidrate (škrob), pri tem pa se zmanjša tudi količina destilirane vode.

Sveže sadje, zeleno listje, zelenjava, stročnice, žita, semena in oreščki so organska hrana iz narave. Organska snov vsebuje ogljik, vodik, kisik, encime in svetlobno energijo, zato daje energijo in življenje vsem živim bitjem na zemlji. Organska hranila iz hrane so sveža, prihajajo iz narave in niso toplotno obdelana. Organska hranila, ki jih človek potrebuje so svetloba, kisik, encimi, ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vitamini, minerali in destilirana voda. Organska hranila so skrita v najmanjših delcih sveže hrane, zato jih lahko razgradimo, prebavimo in vnesemo v telo, če hrano v ustih zelo dobro prežvečimo in jo spremenimo v kašo.

Človek zauživa živalske beljakovine zaradi hranil, ki so v njih (beljakovine, maščobe, holesterol). Žival zgradi svoje mišičje, ki ima beljakovine, maščobe in holesterol zaradi sebe in svojega delovanja telesa.

Človek potrebuje iz hrane najmanjše osnovne gradnike (svetloba, kisik, encimi, vitamini, minerali, fruktoza, glukoza, aminokisline in maščobne kisline), da lahko sam ustvari hranila primerna in uporabna za telo (vitamini, glukoza, beljakovine in maščobe). Vsi najmanjši osnovni gradniki se lahko dobijo tudi s svežo rastlinsko hrano.

Organski ogljikovi hidrati so v obliki enostavnih sladkorjev (monosaharidi). Človeško telo potrebuje enostavne sladkorje fruktozo in glukozo.

Organske beljakovine so v obliki proteinov, ki so zgrajeni iz enostavno povezanih aminokislin. Človeško telo potrebuje 9 primarnih aminokislin in 19 sekundarnih aminokislin.

Organske maščobe so v obliki enostavnih nenasičenih maščob, ki so sestavljene iz glicerola in maščobnih kislin. Nenasičene organske maščobe nimajo holesterola. Človeško telo potrebuje večkrat nenasičene organske maščobe omega 3, omega 6 in enkrat nenasičene maščobe omega 9.

Najmanjši osnovni gradniki hranil, ki jih telo potrebuje za svoje delovanje so makrohranila (glukoza, aminokisline in maščobne kisline) in mikrohranila (vitamini in minerali).

• GLUKOZA (energija možganov, živčevja in mišic)
• AMINOKISLINE (gradnja, rast, obnova, zamenjava in delitev celic, tkiv in mišic; encimi in hormoni)
• MAŠČOBNE KISLINE (zaloga in vir energije, zaščita celičnih membran, topnost vitaminov A,D,E in K)
• VITAMINI IN MINERALI (s svetlobo, kisikom in encimi vir energije, ki se sprošča v makrohranilih)

Sveže sadje

Plodovi rastlin nad zemljo. Imamo sadno sadje (sladko in kislo) in zelenjavno sadje.

Sadno sladko sadje

Je sladka koncentrirana ogljikohidratna hrana, zato za prebavo v telesu potrebuje bazo. Zrelo sadje ima kisik, encime, vitamine, minerale, ogljikove hidrate s sladkorji, vlakninami, proteine z aminokislinami, maščobe z nenasičenimi maščobnimi kislinami in destilirano vodo.

Sladko sadje je kaki, banana, figa, datelj, sladko grozdje in sladka hruška.

Sadno kislo sadje

Je kisla koncentrirana ogljikohidratna hrana, zato za prebavo v telesu potrebuje kislino. Zrelo sadje ima kisik, encime, vitamine, minerale, ogljikove hidrate s sladkorji, vlakninami, proteine z aminokislinami, maščobe z nenasičenimi maščobnimi kislinami in destilirano vodo.

Kislo sadje je vse sadno sadje razen kakija, banane, fige, dateljna, sladkega grozdja in sladke hruške.

Zeleno sadje

Je sladka in kisla koncentrirana ogljikohidratna hrana, razen avokada in olive (nekoncentrirana maščobna hrana), zato za prebavo v telesu potrebujejo hkrati bazo in kislino. Zrelo sadje ima kisik, encime, vitamine, minerale, ogljikove hidrate s sladkorji, vlakninami, proteine z aminokislinami, maščobe z nenasičenimi maščobnimi kislinami in destilirano vodo.

Zelenjavno sadje je paradižnik, kumarica, paprika, buča, jajčevec, avokado in oliva.

Sveže zeleno listje

Zeleni listi rastlin nad zemljo.

Je sladka, škrobna in kisla koncentrirana ogljikohidratna hrana, zato za prebavo v telesu potrebuje hkrati bazo in kislino. Zeleno listje ima kisik, encime, vitamine, minerale, ogljikove hidrate z vlakninami, sladkorji, škrobom, proteine z aminokislinami, maščobe z nenasičenimi maščobnimi kislinami in destilirano vodo.

Zeleno listje je zelena solata, radič, regrat, cikorija, ohrovt, špinača, bledez, zelena in lucerna.

Sveža zelenjava

Plodovi rastlin pod zemljo.

Je škrobna, sladka in kisla koncentrirana ogljikohidratna hrana, zato za prebavo v telesu potrebuje hkrati bazo in kislino. Zrela zelenjava ima kisik, encime, vitamine, minerale, ogljikove hidrate s škrobom, sladkorji, vlakninami, proteine z aminokislinami, maščobe z nenasičenimi maščobnimi kislinami in destilirano vodo.

Zelenjava je krompir, korenje, česen, čebula, repa, redkev in pesa.

Sveže stročnice

Plodovi rastlin v stroku nad zemljo.

Je škrobna in sladka koncentrirana ogljikohidratna hrana, razen soje (nekoncentrirana beljakovinska hrana) in arašida (nekoncentrirana maščobna hrana), zato za prebavo v telesu potrebujejo bazo. Zrela stročnica ima kisik, encime, vitamine, minerale, ogljikove hidrate s škrobom, vlakninami, sladkorji, proteine z aminokislinami, maščobe z nenasičenimi, nasičenimi maščobnimi kislinami in destilirano vodo.

Stročnica je fižol, grah, soja, leča, čičerika in arašid.

Sveža žita

Trave s semenom nad zemljo.

Je škrobna in sladka koncentrirana ogljikohidratna hrana, zato za prebavo v telesu potrebuje bazo. Zrelo žito ima kisik, encime, vitamine, minerale, ogljikove hidrate s škrobom, vlakninami, sladkorji, proteine z aminokislinami, maščobe z nenasičenimi, nasičenimi maščobnimi kislinami in destilirano vodo.

Žito je riž, koruza, ječmen, oves in proso.

Sveža semena

Del rastlin nad zemljo, ki nastanejo po oploditvi iz cveta.

Je nekoncentrirana maščobna hrana, zato za prebavo v telesu potrebuje hkrati bazo in kislino. Zrelo seme ima kisik, encime, vitamine, minerale, maščobe z nenasičenimi, nasičenimi maščobnimi kislinami, proteine z aminokislinami, ogljikove hidrate s škrobom, vlakninami, sladkorji in destilirano vodo.

Rastlina s semeni je lan, sezam, buča, sončnica in konoplja.

Sveži orehi

Plodovi rastlin v lupini nad zemljo.

Je koncentrirana maščobna hrana, razen indijskega oreha in pistacije (nekoncentrirana maščobna hrana), zato za prebavo v telesu potrebujejo hkrati bazo in kislino. Kostanj je koncentrirana ogljikohidratna hrana, zato za prebavo v telesu potrebuje bazo. Zreli oreh ima kisik, encime, vitamine, minerale, maščobe z nenasičenimi, nasičenimi maščobnimi kislinami, proteine z aminokislinami, ogljikove hidrate z vlakninami, sladkorji, škrobom in destilirano vodo.

Oreh je mandelj, pinjola, kostanj, lešnik, makadamija, oreh, brazilski oreh, indijski oreh, pistacija in kokos.

Presnova hrane

• spreminjanje hrane v kašo (žvečenje s slino v ustih)
• razgrajevanje hrane na manjše delce (slina v ustih, kislina v želodcu in encimi v žolču)
• priprava hrane na prebavo (prepojitev s kislino v želodcu)
• prebava hrane (encimi v tankem črevesju)
• vnos hranil v telo (kri in limfa)
• uporaba hranil za energijo (celica)

Razgrajevanje zaužite hrane je priprava hrane na prebavo. Ustvari se v ustih s slino (ogljikovi hidrati), v želodcu (beljakovine) in v dvanajsterniku (maščobe). Razgrajevanje je spreminjanje hrane (hranil) na manjše in enostavne delce.

Prebava je spreminjanje hrane (hranil) na najmanjše osnovne gradnike, ki jih telo lahko sprejme, sestavi in vnese v celico. Ustvari se v tankem črevesju za vsa hranila.

Encimi

Encimi so življenjska iskra in vibracija, ki jih je ustvarila energija narave z namenom, da podpira delovanje in spremembe v atomih in molekulah ne da bi se pri tem uničili. V harmoniji s svetlobnimi delci, kisikom, destilirano vodo, vitamini in minerali v hrani so vir energije, ki se sprošča v ogljikovih hidratih, beljakovinah in maščobah. Omogočajo nam, da hrano lahko spremenimo v kašo, razgradimo, prebavimo, vnesemo v kri in nahranimo celice. Encimi se ohranijo od zelo nizkih temperatur do temperature 47 stopinj Celzija. Nad 47 stopinj Celzija postanejo občutljivi, nad 48 stopinj Celzija postanejo počasni, pri 54 stopinj Celzija pa je njihovo življenje uničeno. Encime v hrani s kuhanjem uničimo, zato morajo njihovo vlogo in nalogo prevzeti ustvarjeni in izločeni encimi v telesu. Ustvarjeni in izločeni encimi v telesu pomagajo hrani, da se spreminja v energijo za življenje. Več sveže hrane zaužijemo, manj lastnih encimov potrebujemo.

Kislina v želodcu (HCL – klorovodikova kislina, solna kislina ali želodčna kislina)

Slina v ustih pomaga in omogoča hrani (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe), da se utekočini v kašo. Slina spremeni v kašo vsa hranila, ogljikove hidrate pa tudi razgradi.

Želodčna kislina obda in prepoji vsa hranila, beljakovine pa tudi razgradi.

Toplotno predelana hrana se v ustih lažje spremeni v kašo, lažje je razgradljiva, prepojena z želodčno kislino in prebavljena, ker se je pri predelavi ustvarila mehanska, kemična in toplotna sprememba. Vsa hranila v hrani so se spremenila iz sestavljenih organskih sestavin v enostavne anorganske sestavine.

Hranila zaradi toplotne obdelave niso več skrita in se ne nahajajo v najmanjših delcih hrane, kot je to pri sveži hrani. Zato predelana hrana v ustih ne potrebuje toliko žvečenja, da pride v želodec kot kaša, ker so njena hranila že toplotno spremenjena.

Pri toplotno predelanih koncentriranih živalskih beljakovinah in nepravilnem kombiniranju hrane (ogljikovi hidrati in beljakovine v istem obroku) potrebujemo za razgraditev hrane v želodcu veliko količino kisline.

V G celicah želodca hormon gastrin ustvari želodčno kislino, hormon histamin pa jo začne izločati. V dvanajsterniku se pri kašasti hrani in ustrezni količini kisline v želodcu (hrana je obdana in prepojena z želodčno kislino) iz trebušne slinavke izloča bazični hormon sekretin, ki spodbudi nastajanje bazičnega soka trebušne slinavke. Bazičnost soka trebušne slinavke zagotavlja bazično okolje za njene encime, ki prebavljajo kašasto hrano prepojeno z želodčno kislino v dvanajsterniku. Želodčna kislina v tankem črevesju postane bazična, ko opravi svojo nalogo. Premajhna ali prevelika količina želodčne kisline v razgrajeni hrani, ki pride v tanko črevo ustvari nepravilno izločanje žolča v dvanajsterniku. Posledica tega je nepopolna prebava, vnos in porazdelitev hranilnih snovi v telesu. Želodčna kislina je organska kislina, ki ostaja v telesu. Vse ostale kisline, ki v telesu nastanejo zaradi vnosa nesprejemljivih snovi ali nepravilnega delovanja organov so anorganske kisline in se iz telesa odstranijo.

Kislina v želodcu

• obda in prepoji hrano s kislino v želodcu in jo pripravi na prebavo v dvanajsterniku, če pride hrana v želodec kot kaša (v ustih dobro prežvečena). S tem se jo izloči dovolj, v ustrezni količini in pri kvaliteti ph 1-2 (popolna kislina in kislo okolje). V tem primeru imamo v želodcu vedno dovolj želodčne kisline, ki skupaj s hrano v tankem črevesju deluje bazično. Hrana se v želodcu lahko zadržuje le toliko časa, da se razgradi in prepoji s kislino.
• omogoča prebavo in vnos hranil v tankem in debelem črevesu z delovanjem encimov (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vitamini in minerali), predvsem pa vse primarne aminokisline, kalcij, železo, cink, vitamine B kompleks (B9 – folna kislina in B12).
• uničuje bakterije, mikroorganizme, viruse in klice v hrani
• ne spreminja hrane v kašo (kaša se ustvari v ustih z zobmi in slino)
• pospešuje peristaltiko (ritmično krčenje gladkega mišičja) v prebavnih organih

Če pride v želodec premalo kašasta hrana, jo želodčna kislina najprej spremeni v kašo, po tem pa jo obda in prepoji s svojo kislino. Hrana, ki je razgrajena in prepojena z želodčno kislino gre lahko skozi vratarja v dvanajsternik. Želodčna kislina je morala opraviti dodatno delo, ko je hrano spreminjala v kašo. S tem je bila količina izločanja prevelika in ph vrednost (kvaliteta) se dvigne nad 2 (ni popolne kisline in kislega okolja). Želodčna kislina, ki je prepojena s hrano v tankem črevesju ne deluje bazično. V tem primeru dolgoročno nimamo dovolj želodčne kisline, ker celice želodca ne uspejo proizvajati nove želodčne kisline.

Razlog premajhne količine kisline v želodcu:

• stres
• premalo prežvečena hrana
• nepravilno kombinirana hrana
• toplotno predelana hrana
• koncentrirane živalske beljakovine
• nasičene rastlinske in živalske maščobe

Premajhna količina kisline v želodcu ustvari:

• nepravilno razmerje bazičnih mineralov (kalcij, magnezij in natrij)
• ohlapnost mišic zaradi pomanjkanja beljakovin
• nagnjenost k astmi zaradi zastajanja krvi v zakisanih sluznicah
• nezmožnost oksidiranja mlečne kisline v tkivih
• nezmožnost razgradnje bakterij iz hrane
• bolezni ledvic kot posledica presežnih odpadnih snovi
• zmanjšanje delovanja trebušne slinavke in jeter
• zastrupljenost jeter, ki ustvari povišan krvni pritisk
• nepravilno delovanje endokrinih žlez
• prevelika ali premajhna količina ogljikovega dioksida v krvi, ki ustvari bolezni možganov

Bolezni in bolečine zaradi premajhne količine želodčne kisline: kandida, multipla skleroza, astma, diabetes, depresije, dermatitis, gastritis, hepatitis, osteoporoza, psoriaza, kolitis, epilepsija, …

Preberite tudi: Prehrana (2. del)

Avtor: Alain Žabkar

Približno dve tretjini avtohtonih slovenskih rastlin, ki rastejo divje v naravi, naj bi bilo užitnih. Iz tega podatka se da sklepati, da so se naši slovanski predniki med drugim zagotovo prehranjevali tudi s to tako imenovano “divjo zelenjavo”. In ne le po imenu, divja je tudi po svoji sestavi in učinkovanju! Vsebnost rudnin, ki jih vsebuje predvsem zgodaj spomladi, krepko presega vrednost katerekoli gojene, preseneča pa tudi z vitamini. Neverjetno je dejstvo, da skoraj vse vrste divjeraslih rastlin po vsebnosti vitamina C presegajo citruse, ki so splošno znani kot eden njegovih boljših virov. Tako imajo na primer koprive v sebi šestkrat več tega vitamina kot limone.

Ne gre pozabiti, da je že samo nabiranje te zelenjave zabavno, sproščujoče in poživilno. Ni lepšega kot sprehajati se po prebujajočem se gozdu, s soncem obsijanem travniku ali pravkar spet odkritem domačem vrtu. Če rastline nabiramo stran od prometnih cest in različnih onesnaževalcev (tovarne, kmetije, gnojeni travniki,…), so tudi popolnoma brez škodljivih strupenih snovi – ekološke, pa čeprav brez certifikata!

Torej pot pod noge, nabirat sestavine za našo spomladansko solato:

• regrat
• vršički kopriv (prej zmečkan z roko)
• navadna regačica
• navadna zvezdica
• navadna smrdljivka
• rman
• čemaž

Naberemo le čimbolj mlade listke naštetih rastlin, pri tem pa ni nepomembno, da smo do njih spoštljivi in jih trgamo s hvaležnostjo ter čimmanj škode! Doma vse skupaj premešamo v skledi in zabelimo z olivnim oljem in soljo ali – še bolje – z lanskim vloženim čemažem. Če tega nimamo, ga lahko pripravimo tudi svežega: drobno sesekljane liste čemaža zmešamo s hladno stiskanim olivnim oljem in ščepom soli ter po želji vmešamo zmlete oreščke ali semena. Tako zabeljeno solato še potresemo z oluščenimi konopljinimi semeni in okrasimo s cvetovi trobentic (ki so seveda prav tako užitni).

Rman

Večina ljudi ga pozna kot sestavino čajev, uživamo pa ga lahko tudi svežega v solati. V ta namen nabiramo mlade listke z značilnimi ozkimi, globoko vrezanimi listki. Cveti z značilnim belim socvetjem, a liste za solato nabiramo še pred cvetenjem. Raste na suhih travnikih in tako kot njegov čaj ugodno vpliva na želodec, poživlja krvni obtok in spodbuja apetit.

Koprive

Ker rastejo skoraj povsod in obilno, jih ni težko opaziti, nekaj več spretnosti pa je potrebne pri samem nabiranju. Če se jih lotimo brez rokavic, brez nekaj pikanja ne bo šlo, pa nič zato, saj tudi na ta način koprive delujejo zdravilno, s tem da pospešujejo krvni obtok. V solati jih lahko uživamo brez težav in strahu, da bi nas spekle, a moramo liste pred tem s prstoma pogladiti od spodnjega konca navzgor in zatem še posvaljkati med dlanmi – ni ravno estetsko na pogled, je pa okusno in zdravo.

Navadna regačica

Raste skoraj povsod – po vrtovih, travnikih, ob gozdovih, na kompostih,… Listi so pernati in trojno deljeni, nabiramo jih mlade še pred cvetenjem, njihov okus rahlo spominja na korenje. Pospešujejo izločanje sečne kisline in zato lajšajo težave z revmo in protinom. Regačico poleti spoznamo po bledo rumenem socvetju, a je takrat aroma listov že premočna, da bi jih uživali.

Navadna smrdljivka

Po izgledu je podobna regratu, prav tako po uporabi. Ima rumene cvetove in tako kot regrat nazobčane liste, le da je bolj krhka. Kljub imenu ne smrdi, najdemo pa jo v gozdovih od aprila do avgusta, povsod tam, kjer je dovolj kisika in mineralov v prsti. Mladi listi vsebujejo klorofil, zdravilno grenčino, flavonoide, kartenoide in precej rudnin.

Regrat

Že stari znanec v naših skledah. Kot sestavino solate ga nabiramo, ko so listi še čimbolj mladi in ne tako grenki, pri tem pa bodimo pozorni na to, da travnik ni gnojem z gnojnico ali umetnim gnojilom. Prvo spoznamo brez težav po precej očitnem vonju, na drugo pa opozarjajo drobne kroglice bele barve na tleh.

Navadna zvezdica

Navadno zvezdico ali kurja črevca mnogi že poznamo, čeprav morda ne po imenu. Je namreč zelo razširjen plevel na večini vrtov in njiv, kjer se ga je težko znebiti. Ker preživi zimo, se spomladi močno razrase pred drugimi rastlinami. Spoznamo jo po majhnih zelenih listkih in drobnih belih cvetkih. Namesto, da jo mečemo na kompost, jo raje vključimo v solato, saj je ena tistih divjih rastlin, ki ima odličen okus (spominja na mlado koruzo) in je primerna kot osnova za solato. Vsebuje veliko klorofila, mnogo mineralov in vitamina A in C. Čisti kri in iz telesa odvaja odvečno vodo.

Čemaž

Ta vsem dobro znana rastlina z močnim vonjem in okusom po česnu raste v svetlih listnatih gozdovih, na travnikih, ob vodi in tudi na vrtu, če smo ga tja s čebulico vred preselili prejšnjo spomlad. Njegovo delovanje je najbolj očitno zaradi očiščevalne funkcije, saj čisti kri, deluje antiseptično in nasploh poživlja. Spomladi ga je v solate najbolje dobrno narezati svežega, sicer pa ga lahko vanjo vključimo skozi vse leto, če ga še pravi čas vložimo v olivno olje in sol.

Najboljši spomladanski in prav nič pekoči “puding”

Težko, da obstaja bolj okusna sladica z darilom narave, ki ga je zgodaj spomladi na pretek – ja, s koprivami! Čistilne in krepčilne v tem receptu ohranijo vse svoje učinkovine in zagotovljeno bodo nad njimi navdušeni tudi tisti, ki so jim koprive na krožniku (v tem primeru skodelici) sicer tuje in nove. Pa brez strahu, ne pečejo!

V čim močnejšem mikserju oziroma blenderju gladko zmešamo:

• 2 res zreli banani
• veliiiko pest vršičkov mladih kopriv

Nasvet: Prehitro uživanje takšnih sadnih pudingov lahko povzroči ropotanje po želodcu, ker pa so tako dobri, se je goltanju težko upreti … Pomaga, če si vanj vmešate nekaj, kar zahteva grizljanje – to so lahko sončnična ali bučna semena, mandlji ali lešniki, rozine, goji jagode ali pa kakavova zrna. Tako boste prisiljeni, da vsako žličko posebej dlje časa zadržite v ustih in dobro prepojite s slino, s tem pa je polovica prebave že opravljena.

Na koncu po želji potresemo z oluščenimi konopljinimi semeni in uživamo na sončku.

Avtor: Eva Žontar